Alojz Serini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alojz Serini
Rojstvo 16. junij 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (88 let)
Logatec
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija

Alojz Serini, slovenski turistični delavec, interniranec, antifašist * 16. junij 1929, Logatec

Serini je slovenski turistični delavec, dolgoletni predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine. Začetnik organiziranega smučanja na Dolenjskem in dobitnik številnih smučarskih odličij, na regijskem in republiškem nivoju. Dolgoletni direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Pobudnik in dolgoletni organizator prireditve "Gozd, Gobe, Cvetje", ki je prerasla v tradicionalno in najbolj prepoznavno prireditev na Dolenjskem.

Otroštvo in mladost[uredi | uredi kodo]

Rodil se je Carlettu Seriniju in Ljudmili (Milki) Serini roj. Korenčan v Logatcu (Dravska banovina, Kraljevina SHS) v veleposestniški družini. Oče je bil italijanskega porekla (njegov oče, Luigi Serini se je preselil iz Monfalcona). Seriniji so se iz Hrvaške (Serini-Zriny-Zrinski) preselili v Italijo (Monfalcone, Trieste), po obglavitvi Petra Zrinskega (lat. Petrus comes Serini) v Dunajskem Novem mestu. Otroštvo je Alojz preživel, skupaj s svojo sestro Bredo in bratom Arturom, v Logatcu. Takoj po italijanski (fašistični) okupaciji so njegovega očeta Carletta Serinija, ovadili slovenski logaški kvislingi (Domobranci) in predali okupatorju. Kot domoljub in dober človek je iz moralnih nagibov sodeloval z odporniškim gibanjem (OF). Fašistični okupator ga je 1942 interniral v Gonars. Kmalu zatem so domači izdajalci, ovadili okupatorju, tudi, komaj 14 letnega Alojza Serinija, ker pa je vmes fašistična Italija kapitulirala in so oblast v Logatcu prevzeli nemški nacisti so ga, le ti odpeljali v taborišče na Češko. Njegovo mamo Milko, pa zaprli v klet neke hiše v Logatcu. Alojzu se je posrečilo pobegniti iz taborišča in je peš prehodil vso pot z južnega Češkega do doma. Novico, da je bil oče ubit med vračanjem iz taborišča Litomerice (v katerega so ga premestili iz Gonarsa), kar je pozneje potrdilo uradno sporočilo Rdečega križa, je prvi prinesel v Logatec domačin, ki je bil na vlaku skupaj s Carlettom Serinijem in je preživel. Starejši brat Artur je bil partizan.[1] Po osvoboditvi se je, zaradi službe, preselil v Novo mesto, kjer se je poročil z Bredo Serini roj. Pavlin in z njo ima tri otroke (Jasno, Lučko in Matjaža).

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Je prejemnik številnih odlikovanj in nagrad, med ostalimi, Jugoslovanske turistične zveze, Turistične zveze Slovenije, Mestne občine Novo mesto ter Zveze borcev NOB. Leta 1998 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge na področju turističnega razvoja Dolenjske in Bele krajine ter za uveljavljanje turistične dejavnosti v Sloveniji«[2].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Drčar Murko, Mojca (22. april 2008). ""Svečka na daljnem grobu", 22. april 2008 (Iz tiskane edicije)". www.dnevnik.si. Dnevnik, družba medijskih vsebin, d.d. Pridobljeno dne 21.3.2015. 
  2. ^ Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007

Glej tudi[uredi | uredi kodo]