Primorske novice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Primorske novice
Urednik Antiša Korljan
Pogostost izdajanja dnevnik
Izdajatelj Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o.
Leto ustanovitve 1947
Sedež Ulica OF 12, 6000 Koper
Jezik slovenščina
Spletna stran primorske.si
ISSN 1855-3788

Primorske novice so splošno-informativen, nestrankarski dnevni časopis, ki namenja osrednjo pozornost dogajanju na Primorskem. Izdajatelj je Časopisno založniška družba Primorske novice d.o.o. Koper z redakcijama v Kopru in Novi Gorici. Časopis izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.

Časopis Primorske novice še vedno velja za največji regionalni časopis v državi Sloveniji, z največjim dosegom in z največjimi prihodki iz oglaševanja.[navedi vir] Dnevni časopis Primorske novice ohranja skoraj 10 odstotni tržni delež v Sloveniji.[navedi vir]

Zgodovina časopisa Primorske novice se je začela 1947 v Solkanu in nadaljevala z združitvijo dveh glasil: Novo Gorico v Novi Gorici, ki se je leta 1953 preimenovala v Primorske novice, in Istrskim tednikom, kasneje Slovenskim Jadranom, ki so ga brali po južni Primorski in delu Notranjske. Leta 1963 sta se glasili združili v časopis za celotno Primorsko, Primorske novice. Tednik so bile vse do leta 1980, ko so začele izhajati dvakrat na teden, ob torkih in petkih. Leta 1991 se je obseg časopisa razširil s torkovo športno prilogo in petkovo prilogo 7. val. Leta 1995 je časopis začel izhajati v barvah. Leto pozneje so Primorske novice prve med slovenskimi mediji oblikovale svojo spletno stran. Ob 50. obletnici se je rodila tretja tedenska izdaja, lahkotnejša in sproščena Sobota, jeseni 2004 pa so Primorske novice postale prvi slovenski regionalni dnevnik. V sodelovanju slovenskimi regionalnimi časniki izhaja tedenska priloga TV Okno, s časopisno družbo Večer izdaja revijo Bonbon, vsak mesec pa izideta tudi brezplačnika Goriška in Istra.

Izdajatelj[uredi | uredi kodo]

Časopisno-založniška družba Primorske novice, d.o.o., je izdajatelj časopisa Primorske novice, ki v letu 2016 beleži 69 let izhajanja, časopisnih brezplačnih mesečnikov Goriška in Istra, spletne www.primorske.si ter revijalnih tedenskih prilog TV Okno in občasnik Slovenske počitnice.

Podjetje je v letu 1995 zaključilo lastninsko preobrazbo in se v sodni register vpisalo kot družba z omejeno odgovornostjo - Časopisno založniška družba Primorske novice. V skladu s slovensko zakonodajo sodi po vrednosti premoženja in kapitalu med majhna podjetja. Lastniška struktura se po prehodu na dnevno izhajanje v letu 2004 ni veliko spreminjala med velikimi lastniki. Na dan 31.12.2009 ima družba trinajst lastnikov, enajst pravnih in dve fizični osebi.

Družba poleg redno zaposlenih in nekaj pogodbeno vezanih novinarjev sodeluje še s približno 600 dopisniki. Največji del zaposlenih ima visoko izobrazbo različnih smeri.

Sedež družbe in enote[uredi | uredi kodo]

Sedež družbe se nahaja v središču mesta Koper, v eni najlepših baročnih stavb na tem območju, palači Tarsia, v kateri Primorske novice domujejo že več kot štirideset let. Družba ima poleg poslovne enote v Novi Gorici, kjer je tudi enota uredništva še dopisništva v Ajdovščini, Idriji, Ilirski Bistrici, Ljubljani, Postojni, Sežani in Tolminu.

Poslanstvo in vizija[uredi | uredi kodo]

Poslanstvo družbe Primorske novice je bilo opredeljeno že v preteklosti, s tem da deluje lokalno, a pripada širšemu prostoru. Slovenske geografske pokrajine se med seboj zelo razlikujejo, Primorska pa je s svojo zgodovinsko preteklostjo še posebej specifična. Zato so svojevrstne tudi potrebe njenih prebivalcev. Ena od njih je zagotovo tudi nujnost, da ima Primorska lasten dnevnik in lastne medije.

Poglavitna funkcija družbe je zadovoljevanje potreb prebivalcev predvsem po informacijah iz ožjega (regionalnega), slovenskega in sosednjega prostora ter pomembnih globalnih informacijah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Od 8.11.1947 do 1953[uredi | uredi kodo]

8. november 1947 v Solkanu izide prva številka glasila Osvobodilne fronte za Goriški okraj z imenom »Nova Gorica«. Štirinajstdnevnik izhaja v nakladi 3200 izvodov. Leta 1948 glasilo »Nova Gorica« postane tednik, vendar je še vedno izhajalo na skromnih štirih straneh.

Leta 1950 v Kopru v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja začne izhajati glasilo Osvobodilne fronte koprskega okraja. Prva številka »Istrskega tednika« je izšla 5. marca leta 1950. Istrski tednik je v tem času imel 5500 izvodov. Kasneje je list pričel dobivati novo podobo. Veliko prostora so namenili kmetijstvu, mladim in kulturi - s poudarkom na slovenskih pesnikih in pisateljih ter na graditvi novih odnosov v razvoju Jugoslavije. Zanimivost »Istrskega tednika« je bila v dejstvu, da so bili skoraj vsi prispevki nepodpisani. To je veljalo tako za poklicne novinarje kot tudi za zunanje sodelavce. »Istrski tednik« so ukinili konec leta 1951. Med tem tednik Nova Gorica izhaja že v 10.000 izvodih.

4. januar 1952 iz »Istrskega tednika« se razvije »Slovenski Jadran«. »Slovenski Jadran« se je hitro uveljavil in obdržal na Krasu, na ilirsko-bistriškem in na postojnskem območju, medtem ko na severno Primorsko ni mogel prodreti zaradi močne zasidranosti »Primorskih novic« med ljudmi na Goriškem, Vipavskem, Idrijskem in Tolminskem.

3. januar 1953 »Nova Gorica« se preimenuje v »Primorske novice«, ki so glasilo za okraje Gorica, Sežana, Postojna in Tolmin.

Združitev Primorskih novic in Slovenskega Jadrana

Maja 1963 ob ustanovitvi enotnega okraja Koper za vso Primorsko se združita goriški tednik »Primorske novice« z naklado 13.000 izvodov in »Slovenski Jadran« z naklado 5500 izvodov. V Koper se preseli uredništvo novega tednika, v Novi Gorici se ohrani dopisništvo. Tednik obdrži ime Primorske novice in je okrajno glasilo SZDL za celotno Primorsko. Od leta 1968 do 1984 Časopis izhaja ob petkih in ima koprsko ter novogoriško izdajo.

8. januar 1980 »Primorske novice« začnejo izhajati dvakrat tedensko, ob torkih in petkih.

Leta 1987, ko so »Primorske novice« slavile 40. rojstni dan, je časopis izhajal dvakrat na teden, na šestnajstih straneh in v povprečni tiskani nakladi 23.000 izvodov

Leta 1990 bivše ustanoviteljice časopisa, občinske konference SZDL (socialistične zveze delovnega ljudstva), se umaknejo in Časopisno založniško podjetje Primorske novice postanejo samostojen izdajatelj časopisa. Podjetje začne z lastninsko preobrazbo.

Po osamosvojitvi Slovenije[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije je bilo podjetje Primorske novice skoraj povsem brez premoženja, brez usposobljenih kadrov v komerciali, v prodaji časopisa, v informatiki in v vodstvu. V okolju ni bilo prepoznano kot gospodarska družba, temveč le kot časopis, ki pa je imel dolgo tradicijo in je bil močno zasidran v prostoru.

Leta 1992 je časopis »Primorske novice« obogaten s prilogo Športne novice, ob petkih pa je začela izhajat priloga 7. val s poglobljenimi prispevki z vseh področij življenja.

Leta 1994 podjetje odkupi od Občine eno najlepših baročnih stavb v Kopru, palačo Tarsia, v kateri časopis domuje že več kot štirideset let.

Leta 1995 se časopis prvič predstavi bralcem v barvnem tisku.

Leta 1996 na internetu zaživi spletna stran Primorskih novic. Dolga leta delujočim dopisništvom v Idriji, Ilirski Bistrici, Postojni in Tolminu se pridružita še dopisništvi v Sežani in Ljubljani.

Leta 1997 v jubilejnem 50. letu začnejo Primorske novice izdajati še tretjo tedensko izdajo, Soboto, in izdajo Zbornik Primorske s pregledom preteklih 50 let na Primorskem.

18. septembra 2002 začne izhajati brezplačni mesečnik Goriška, ki ponuja zanimivo branje o dogodkih in ljudeh na severnem delu Primorske. Prejema ga 37.360 gospodinjstev.

Prvi regionalni dnevnik v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

27. septembra leta 2004 »Primorske novice« postanejo prvi regionalni dnevnik v Sloveniji.[navedi vir] Primorske novice izhajajo šest dni v tednu

10. januarja 2003 skupaj z regionalnimi časopisi Novi tednik, Štajerski tednik, Gorenjski glas in Pomurski vestnik pričnemo izdajati tedensko prilogo revijalnega formata TV Okno. Priloga izhaja vsak četrtek v skupni nakladi preko 90.000 izvodov s televizijskimi sporedi ter filmskimi, glasbenimi in drugimi razvedrilnimi vsebinami.

14. februar 2006 v Primorskih novicah in dnevniku Večer začne izhajati revijalna priloga BonBon v nakladi preko 70.000 izvodov, ki ponuja poljudno branje o zdravju, modi, kulturi, turizmu, kulinariki in zanimive reportaže ter intervjuje.

8. november 2007 družba praznuje 60 letnico z izdajo brezplačne jubilejne številke časopisa, ki jo prejme vseh 96.000 primorskih domov, z javnimi razpravami o vitalnih vprašanjih življenja Primorske - Valovanja, z jubilejnim krosom Primorskih novic, z dokumentarnima fotografskima razstavama v Novi gorici in Kopru ter s slovesno zdravico za rojstni dan na sedežu družbe v Kopru. Praznovanje spremlja oglaševalska kampanja s sloganom Beseda nam tečejo. Že 60 let.

23. april 2008 izhajati začne brezplačni mesečnik Istra ki s pisanjem o dogodkih, krajih in ljudeh na južnem delu Primorske in Istri prispeva k duhu evropske brezmejnosti.

29. marec 2010 Primorske novice izidejo v grafično in vsebinsko prenovljeni podobi.

Ustvarjalci Primorskih novic[uredi | uredi kodo]

Številni posamezniki, novinarji, pisci, dopisniki in ostali avtorji so ustvarjali in oblikovali zgodovino časnika in izdajatelja. Z ustvarjanjem časnika so se prav na začetku soočali glavni in odgovorni uredniki: Janko Kralj in Jože Jelerčič še z Novo Gorico.

Srečko Vilhar, Boris Kuhar, Oskar Savarin in Milko Štolfa z Istrskim tednikom. Milko Štolfa, Ivan Renko, Stane Škrabar, Rastko Bradaškja s Slovenskim Jadranom.

Po letu 1963 pa so Primorske novice gradili in oblikovali: Slavko Jež, France Gerželj, Jožko Martelanc, Miro Cencič, Ivan Vehar, Tomaž Bizajl, Zdenka Lovec, Bogdan Božič, Srečko Kavčič, Venčeslav Japelj, Boris Kralj, Vojko Cuder, Drago Mislej, Franc Kranjc, z direktorico Barbaro Verdnik pa odgovorni uredniki Slobodan Valentinčič, Branko Podobnik, Robert Mecilošek in Bojan Gluhak, z direktorjem Sergejem Škrljem Tino Mamić, z direktorico Suzano Zornado-Vrabec odgovorni urednici Vesna Humar in Silva Križman, z direktorjem Leonom Horvatičem Vesna Humar in sedanjim direktorjem Rokom Hladnikom Antiša Korljan.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]