Stane Južnič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stane Južnič
Rojstvo 19. julij 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Fara
Smrt 5. november 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (85 let)
Golnik
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic politik, politolog, univerzitetni profesor

Stane Južnič, slovenski politolog in antropolog, univerzitetni profesor * 19. julij 1928, Fara, Kostel, † 5. november 2013, Golnik.[1]

1947 je končal klasično gimnazijo v Ljubljani, 1949 diplomatsko šolo v Beogradu, 1956 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Beogradu, magistriral v Rimu in 1965 doktoriral na beograjski Visoki šoli za politične vede. Od 1943 je bil v partizanih. Po vojni je bil med vodilnimi pri mladinskih delovnih brigadah, mdr. pri izgradnji Nove Gorice. Služboval je na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu oz. državnem sekretariatu za zunanje zadeve, mdr. v diplomatski službi v Veliki Britaniji (London), ZDA (San Francisco), nato pa v Latinski Ameriki (kot uradni prevajalec oz. tolmač jugoslovanskih državnih delegacij); v letih 1957-68 je delal na beograjskem Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo kot vodilni jugoslovanski strokovnjak za Latinsko Ameriko, nazadnje je kot višji znanstveni sodelavec vodil oddelek za dežele v razvoju. Predaval je sprva (po 1964) na Visoki šoli za politične vede v Beogradu, od 1967 tudi na VŠPV v Ljubljani (1970 preimenovano v FSPN in 1991 v FDV), kjer se je 1968 redno zaposlil kot izredni, od 1974 pa je bil redni profesor za novejšo (politično oz. svetovno) zgodovino (z zgodovino delavskega gibanja oz. kasneje z zgodovino narodov Jugoslavije) ter socialno in politično antropologijo; raziskoval in predaval je še predmete: dežele v razvoju, sociolingvistiko, zgodovino civilizacij, verstva sveta ("primerjalni verouk"), o ženskosti in moškosti ter na novouvedeni smeri teoretična politologija od 1994 še politično kulturo, s katero se je kot prvi pri nas ukvarjal že od začetka 70. let 20. stoletja. Sodeloval je na mnogih mednarodnih znanstvenih zborovanjih, predaval je mdr. tudi v ZDA ter na oddelku univerze Johns Hopkins v Bologni, kjer je vodil več podiplomskih tečajev, mdr. o primerjalnem nacionalizmu. Leta 1966 je delal za ekonomsko komisijo OZN za Afriko v Adis Abebi. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, nekdanji FSPN, je bil leto in pol tudi dekan (1976−77), nato pa še nekaj let član univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani. Okoli 1990 je vzpodbudil sodelovanje z Biotehniško fakulteto v okviru ljubljanske univerze pri organizaciji medfakultetnega podiplomskega študija antropologije, dodiplomski študij antropologije na FDV pa ni dobil zadosti podpore.

Bil je prvi predstojnik antropološkega raziskovalnega centra (1991−2002), edini predstojnik katedre za antropologijo na FDV (1996−2001) ter član uredniških odborov Teorije in prakse in revije Anthropos.

V Sloveniji je po letu 1969 utemeljil družboslovno smer antropologije (posvečal se je zlasti procesom socializacije in inkulturacije, mentalitetam, etničnosti in nacionalnosti, jeziku, spolu itd.) in jo skupaj z nekaj njenimi poddisciplinami postopno razvijal v holistično-interdisciplinarni smeri, ob upoštevanju biološko-evolucijskih determinant človeške vrste in njenih raznolikosti. Napisal je več skript in učbenikov o nastanku sodobnega sveta, dežel v razvoju, še posebej Latinske Amerike in postkolonializma, politične kulture ter različnih področij antropologije, vključno z lingvistično. V svojem času je bil med najuspešnejšimi mentorji na fakulteti, tudi pri številnih doktoratih in slovel kot odličen ter vsestransko razgledan predavatelj. Zaradi uspehov v znanstvenem, pedagoškem in mentorskem delu je 1991 prejel univerzitetno svečano listino in zlato plaketo ter 1997 naslov zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri ustanavljanju Slovenskega antropološkega društva v začetku 90. let, kjer je predsedoval mednarodnemu odboru, vendar mu to društvo ni nikoli izreklo nobenega prizanja za pionirsko vlogo pri uveljavljanju družboslovno orientirane antropologije pri nas. Leta 2002 je prejel častni znak svobode RS.

Dela (izbor)[uredi | uredi kodo]

  • Venesuela (Beograd, 1961)
  • Bolivija (Beograd, 1963)
  • Kam gre Latinska Amerika? (srb. in slov. izdaja, Beograd, 1965)
  • Latinska Amerika: nastanak i razvoj društveno-ekonomskih struktura (Beograd, 1966)
  • Latinska Amerika: Društvena struktura i politički sistemi (Beograd, 1968) (COBISS)
  • Politička istorija XIX i XX veka (učbenik, 2 dela, Beograd, 1968)
  • Socializem in države v razvoju (Ljubljana 1969; razširjena izdaja Socijalizam i zemlje u razvoju, Beograd, 1970)
  • Vloga, mesto in pomen zgodovine v sodobnem svetu (1970)
  • Novejša politična zgodovina (z zgodovino delavskega gibanja) (učbenik,1973, 1976)
  • Evropocentrizem in mi. Poraz evropske zavesti (Delo, 10.9.1976, str. 27)
  • Socialna in politična antropologija (učbenik, 1977) (COBISS)
  • Kolonializem in dekolonizacija (monografija, 1980)
  • Novejša zgodovina: izbrana poglavja (učbenik, 1981)
  • Lingvistična antropologija (monografija - učbenik,1983; skripta prvič izšla 1974)
  • Tradicije in tradicionalizem (1984)
  • Politična zgodovina 20. stoletja (učbenik, 1985) (COBISS)
  • Politična kultura (monografija, 1989-2. dopolnjena izdaja; prva 1974) (COBISS)
  • Antropologija (monografija - učbenik, 1987)
  • Zgodovinske determinante jugoslovanske družbe/države (1989/90)
  • Eksperimentiranje s socializmom in nerazvite države (1989)
  • Svet in Evropa (1990)
  • Delo v antropološki perspektivi (1990)
  • Antropologija smrti (1991)
  • Diplomska naloga: napotki za izdelavo (1992)
  • Identiteta (monografija, 1993)
  • Antropologija spola
  • Antropologija humorja
  • Človekovo telo med naravo in kulturo (monografija, 1998)


Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Umrl je zasl. prof. dr. Stane Južnič". FDV, Novice in obvestila. 6.11.2013. Pridobljeno dne 6.11.2013.