Revija 2000

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Revija 2000 je kulturniška, humanistična in civilnodružbena revija. Izdaja jo Društvo 2000.

Revijo 2000 je leta 1969 ustanovila skupina študentov, idejno se je navezovala na izročilo personalistične filozofije in na socialno gibanje. Revija 2000 je bila ena prvih in pomembnejših oporečniških revij po drugi svetovni vojni na slovenskem in je zagnala proces demokratizacije slovenske družbe ter začrtala smeri modernega ovrednotenja slovenstva. V prvem obdobju od 1969 do 1973 je revija rasla iz gibanja in bila odraz njegovega iskanja.

S svojim delovanjem in idejami je revija prihajala v konflikt z obema vladajočima strukturama na slovenskem: s partijsko državo in s cerkveno institucijo. Izhajala je kot samizdat in predstavljala edino disidentsko glasilo v celotni tedanji državi Jugoslaviji. Zaradi pritiskov in administrativnega onemogočanja je bila prisiljena v štiriletni molk do leta 1977.

Po ponovni oživitvi se je profilirala kot izrazito kulturniška in družbeno kritična revija in je posegala na vsa področja družbenega, kulturnega in duhovnega življenja na slovenskem, hkrati pa slovenski prostor bogatila tudi z evropskimi idejnimi in družbenimi tokovi. Posebno pozornost je posvetila pretresu polpretekle slovenske zgodovine, še posebej krščanskega socialnega gibanja in socializma. Oživljanju personalistične filozofske misli in sodobnemu času ustreznega izoblikovanja slovenske nacionalne identitete. Pri tem je predstavljala tudi vznemirljive in inovativne tuje idejne smeri in literaturo s prevodi in razpravami o avtorjih.

Objavljala je in še objavlja domače leposlovje in kritično presojo o njem. V času svojega delovanja je Revija 2000 odprla vrsto novih pobud v slovenski družbi, ki so odmevno vplivale na nadaljnji razvoj. Leta 1981 je organizirala prvi pogovor o sožitju in dialogu med predstavniki civilne družbe, marksistične ideologije in politike ter katoliške Cerkve. Partijska oblast je ta pogovor označila za začetek političnega pluralizma pri nas in zato skušala proces zavreti. Kot prva je že leta 1985 in 1986 odprla razpravo o slovenskem narodnem vprašanju danes in začrtala smernice za izoblikovanje sodobnega nacionalnega programa Slovencev. S tem je bilo sproženo družbeno gibanje, ki ga je v naslednjih letih podprla Nova revija in nato vsa slovenska javnost, kar je privedlo do osamosvojitve slovenske države.

Kasneje je revija okrepila teoretično analizo in kritiko slovenske demokratizacije, zunanje politike, gospodarstva, socialne in kulturne politike, pojavov klerikalizacije in integrizma Cerkve, naraščajoče moralne krize in zatiranja civilne družbe. Današnja temeljna usmeritev revije je tako predvsem kritična intelektualna presoja in zavzemanje za demokratično, civilnopravno in socialno družbo.

Povezave[uredi | uredi kodo]