Denis Diderot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Denis Diderot
Portret
Rojstvo 5. oktober 1713({{padleft:1713|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2]
Langres[3]
Smrt 31. julij 1784({{padleft:1784|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1] (70 let)
Pariz[3]
Državljanstvo Royal Standard of the King of France.svg Kraljevina Francija[d]
Poklic filozof, romanopisec, esejist, enciklopedist, pisatelj, umetnostni kritik, dramatik, literarni kritik, correspondent
Era Filozofija 18. stoletja
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija francosko razsvetljenstvo, materializem, ateizem, evolucionizem, naravno pravo
Glavna zanimanja
znanost, literarna teorija, umetnostna kritika, filozofija prava
Pomembne ideje
leksikalni pregled vsega človekovega znanja, umetnosti in rokodelstva
Podpis Denis Diderot signature.svg

Denis Diderot, francoski pisatelj in filozof, * 5. oktober 1713, Langres, Šampanja-Ardeni, Francija, † 31. julij 1784, Pariz.

Diderot je bil glavni urednik Enciklopedije (L'Encyclopédie).

Kakor Descartes in Voltaire je bil deležen jezuitske izobrazbe, študija pa ni nikoli dokončal. Finančno negotovost si je reševal s prevodi iz angleščine v francoščino.

Začetki urednikovanja Enciklopedije so bili precej obrobni, najprej je šlo zgolj za prevod Chambersovega dela Cyclopaedia, izdanega leta 1728 iz francoščine v angleščino. Projekt je kmalu prerasel svoje prvotne skromne okvirje in Diderot je prevzel urednikovanje, kar je bilo za nadaljnje njegovo glavno opravilo in vir dohodkov. Pri ustvarjanju Enciklopedije znanosti, umetnosti in rokodelstva, ki je izšla v petintridesetih zvezkih, je sodelovalo več kot petdeset avtorjev, med drugimi še Voltaire, d'Alembert, Condillac, d'Holbach, Montesquieu in Rousseau.

Poleg urednikovanja, po katerem je bil najbolj znan za časa svojega življenja, je bil vsestranski pisec. Njegova dela so Filozofske misli (Pensées philosophiques, 1746), Pismo o slepcih (1749), Eseji o Senekovem življenju (1778), kritiko samostanskega življenja v noveli Redovnica (La religieuse, 1780), družbeno satiro Rameaujev nečak (Le neveu de Rameau, izšlo posmrtno 1821) in filozofski dialog D'Alembertove sanje (Le ręve d'Alembert, 1830), v katerem je pogumno zastavil svojo materialistično in ateistično misel.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #118525263 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ data.bnf.fr: open data platform — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 Дидро Дени — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]