Nives Vidrih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
Nives Vidrih
Rojstvo: (1958-05-28) 28. maj 1958 (59 let)
Ljubljana
Poklic(i): slavistka , lektorica, prevajalka

Nives Vidrih; prevajalka iz češčine in slovaščine, * 28. maj 1958 , Ljubljana.


Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Nives je rojena in odraščala v Ljubljani , izjema je bilo le 4-letno življenje (1982-1986) v Pragi. Leta 1981 je diplomirala iz slovenščine in primerjalne književnosti, poleg študija pa je obiskovala tudi češki lektorat. Svoje znanje češčine je izpopolnjevala med dvakratnim bivanjem v Pragi, kjer je bila lektorica za slovenski jezik na tamkajšni Filozofski fakulteti. Njen hobi je postal njen poklic. Svojo prvo pesmico je napisala pri štirih letih. Vedno je bila zainteresirana bralka, knjige si je sposojala pri knjižničarju in pisatelju Danetu Zajcu. Preko knjig in zgodb se je navdušila nad češko literaturo in se tako vedno bolj podajala v prevajalstvo.

Sedaj je že 14. leto samostojna prevajalka. Je tudi članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz češčine ter slovaščine, češčina in češka literatura pa sta tudi njena prva in edina velika ljubezen. Najprej je začela s prevajanjem poezije, pozneje je svoje delo preusmerila tudi na prozo. Sedaj ima za sabo prevedenih dobrih dvajset knjig češkega leposlovja.

Njen najljubši avtor je Bohumil Hrabal, prevajala pa je naslednja njegova dela: Stregel sem angleškemu kralju, Prebučna samota in Obredi. V točno tem času pa prevaja izbor njegovih kratkih zgodb. V zadnjih letih je uspela prevesti dela nekaj čeških avtorjev iz 20. stoletja. To so Ludvík Vaculík, Viktor Fischl in Egon Hostovský. Med njena najboljša dela spadajo prevodi štirih romanov najpopularnejšega češkega pisatelja Michala Viewglna. Poleg njenih knjižnih prevodov lahko najdemo tudi prevode gledaliških ter lutkovnih iger, skoraj 30 radijskih iger, prevode literarnih oddaj o češki književnosti, prevode risank, 300 filmov in nadaljevank. Piše članke o češki literaturi in kulturi, včasih pa prevaja tudi strokovne članke. Sicer pa ima na bohemistiki Filozofske fakultete prevajalski tečaj. Veliko tudi lektorira. Pravi, da je češki humor za nas nekaj posebnega ter da humor nekega naroda izraža esenco njegovega duha, ki pa naj bi se kazala v umetnosti, literaturi in kulturi.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je dobila Sovretovo nagrado, najvišje priznanje na področju knjižnega prevajanje, in sicer s prevodom kratke proze Oglas za hišo, v kateri nočem več živeti, avtorja Bohumila Hrabala. Ključno je sooblikovala podobo, ki jo imajo slovenski bralci o češki sodobni književnosti. Posegla je po jezikovno, slogovno in izrazno raznolikih ustvarjalcih različnih literarnih usmeritev, da bi v slovenščino predstavila čim več osrednjih čeških avtorjev 20. stoletja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]