Koncentracijsko taborišče Gonars

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo ustanovljeno 23. februarja 1942, ustanovila ga je Italija v časusvojega fašističnega režima. Že prej so na lokaciji urejali taborišče, kamor naj bi vodili ruske vojne ujetnike. Italijanski fašistični režim je v taborišče vodil zlasti internirance slovenske in hrvaške narodnosti. [1] Prvi transport ljudi je prispel dva dni kasneje: 5343 ljudi, predvsem Slovencev iz Ljubljane, pa tudi zaporniki iz italijanskega koncentracijskega taborišča Rab ter taborišča v kraju Monigo v bližini Trevisa.[2]

Fašistično taborišče je bilo najprej ustanovljeno na Čiginju pri Tolminu, vendar so zapornike kmalu premestili na italijansko ozemlje v Gonars. Na Čiginju in v Gonarsu je bil interniran tudi pisatelj Vitomil Zupan.[3]

Taborišče je bilo opuščeno 8. septembra 1943, takoj po italijanski kapitulaciji. Oblast si je kasneje prizadevala zakriti dokaze o prisotnosti taborišča, zaradi česar je bilo slednje porušeno, material je bil uporabljen za gradnjo bližnjega vrtca, območje pa spremenjeno v travnik. Čez del pokopališča je speljana cesta, le nekaj betonskih temeljev je predstavljeno ob cesti.

Leta 1973 je kipar Miodrag Živković na mestnem pokopališču po prizadevanjih Jugoslavije postavil obeležje - cvetlico z železnimi cvetnimi listi, v tamkajšnjo kripto pa so prenesli ostanke 453 slovenskih in hrvaških žrtev. Njihova imena so an bronastih zaslonih za skulpturo. Po ocenah naj bi v taborišču zaradi stradanja in mučenja umrlo dodatnih 50 internirancev. Razen obeležja v kraju ne obstaja nikakršen dokaz o zločinu, prav tako zanj ne ve mnogo krajanov. Le na robu pokopališča je tabla, ki v več jezikih priča o dogajanju med vojno. Za uradno Italijo so njihova taborišča še danes v temi delno pozabljene zgodovine. Spomin na fašistične grehe pogosto obuja Boris Pahor s svojimi predavanji in knjigami. Skozi otroške oči sta na žrtve taborišč opozorila zakonca Gombač.

Arhiv RS je v letu 2014 prejel donacijo, ki med drugim vsebuje del zapuščine dr. Igorja Breznika; v njej je tudi zbirka risb iz italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars.[4]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[1]



  1. "Italija se sooča z resnico o fašizmu". RTV Slovenija. Pridobljeno dne https://www.youtube.com/watch?v=RlQlYBPlNsY.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč)
  2. "italijanska zima". http://zavodapis.si/italijanska-zima/. Pridobljeno dne https://www.youtube.com/watch?time_continue=381&v=HEzB7w62Xf8.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč); Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  3. "Spominska plošča internirancem taborišča Čiginj". KS Volče. Pridobljeno dne http://www.ks-volce.si/priporočamo/spominska-plošč-internirancem-taborišč-čiginj.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč)
  4. "Dr. Igor Breznik, njegova usoda in zbirka upodobitev iz koncentracijskega taborišča Gonars". http://www.arhiv.gov.si. Pridobljeno dne http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalija_meseca/arhivalija_meseca_julij_2016/.  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč); Zunanja povezava v |website= (pomoč)