Ivan Zajec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ivan Zajec
Portret
Rojstvo 15. julij 1869
Ljubljana  *
Smrt 30. julij 1952
Ljubljana  *
Državljanstvo Flag of SFR Yugoslavia.svg Jugoslavija
Poklic kipar  *

Ivan Zajec, slovenski kipar, * 15. julij 1869, Ljubljana, † 30. julij 1952, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj časa delal v Meštrovićevem ateljeju. V letih 1915-1918 je bil interniran na Sardinijo. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval z več let prekinjenim kiparskim delom (manjša žanrska plastika). Hkrati je od 1920 kot suplent učil modeliranje in kiparstvo na Tehniški srednji šoli in bil od 1927 honorarni predavatelj modeliranja na oddelku za arhitekturo ljubljanske Tehniške fakultete ter bil leta 1940 upokojen. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.[1]

Najbolj znano Zajčevo delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Zajec pa je izdelal tudi kapelico najpremožnejše kranjske rodbine Madešič.

Zajec je za državo SHS nastopil tudi na Poletnih olimpijskih igrah 1924, kjer je sodeloval v umetniškem tekmovanju. S 54 leti in 293 dnevi je bil hkrati najstarejši olimpijec, ki je kadarkoli nastopil za Jugoslavijo[2].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. ^ sports-reference

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]