Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cerkev sv. Jakoba


Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Cerkev sv. Jakoba
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
46°2′45.97″N 14°30′26.14″E / 46.0461028°N 14.5072611°E / 46.0461028; 14.5072611Koordinati: 46°2′45.97″N 14°30′26.14″E / 46.0461028°N 14.5072611°E / 46.0461028; 14.5072611
Država Slovenija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev Sveti Jakob
Funkcionalno stanje župnijska cerkev
Zgodovina
Začetek gradnje 1613
Konec gradnje 1615
Arhitektura
Arhitekturni tip zgodnjebaročna arhitektura
Število zvonikov 1
Uprava
Župnija Ljubljana - Sv. Jakob
Dekanija Ljubljana - Center
Nadškofija Ljubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Jakoba
Lokacija Mestna občina Ljubljana
RKD št. 332 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 22. februar 1986

Župnijska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, župnijska cerkev župnije Ljubljana - Sveti Jakob je na Levstikovem trgu v Ljubljani.

Je prva jezuitska cerkev na Slovenskem. Njeno notranjost so opremili najrazličnejši slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba oltarje v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z odličnima angeloma adorantoma iz leta 1732, slikar Janez Šubic stropne poslikave, Luka Mislej sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah, in drugi. Cerkev hrani bogato kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških baročnih kiparjev. Najstarejša sta oltarja sv. Križa in Žalostne Matere božje iz leta 1678 oz. 1681 iz črnega marmorja.

Marijin steber s cerkvijo na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V virih se prvič omenja leta 1383. To je bila gotska cerkev avguštinskega samostana. Leta 1555 pa je bil njihov samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so posest prevzeli jezuiti, ki jih je v Ljubljano pripeljal Tomaž Hren. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, med letoma 1613 in 1615 pa na mestu stare cerkve novo in jo poimenovali po svetem Jakobu. Stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem. V literaturi najdemo tezo, da je njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki poznogotskega izvora, vendar novejše ugotovitve kažejo, da so cerkev v letih 1613–1615 zgradili povsem na novo.[navedi vir] V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali pravokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, okrašeno z bogato štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo nadzidal in ji nad kapelami dodal empore (z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor). Iz tega obdobja je glavni portal, delo Luke Misleja. Prenovljeno notranjnost je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb. Delno so propadle v požaru leta 1774. Po potresu leta 1895 je linški arhitekt Raimund Jeblinger spremenil njeno zunanjost, postavil je nov visok neogotski zvonik in z njim zamenjal oba stara.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 332". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]