Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za istoimensko cerkev v Nadgorici glej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana (Nadgorica).
Cerkev sv. Janeza Krstnika
Trnovska cerkev
Trnovska cerkev
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Cerkev sv. Janeza Krstnika
Lega v Ljubljani
46°2′34.51″N 14°30′7.77″E / 46.0429194°N 14.5021583°E / 46.0429194; 14.5021583Koordinati: 46°2′34.51″N 14°30′7.77″E / 46.0429194°N 14.5021583°E / 46.0429194; 14.5021583
KrajKolezijska ulica, Ljubljana
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijJanez Krstnik
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
ZgradilFrancesco Faleschini
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
ArhitektJohann Schöbl, Raimund Jeblinger
Slogneoromanika
Konec gradnje1854-55, 1896-97
Uprava
ŽupnijaLjubljana - Trnovo
DekanijaLjubljana - Center
NadškofijaLjubljana
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.2003 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Janeza Krstnika, tudi Trnovska cerkev, je župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Trnovo, ki se nahaja v ljubljanski četrtni skupnosti Trnovo. Ob pročelju Trnovske cerkve je most čez potok Gradaščica, eden redkih v Evropi, na katerem raste drevje. Dolgoletni župnik Trnovske cerkve je bil tudi slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar; poleg cerkve je stanoval arhitekt Jože Plečnik, v njegovi hiši je danes urejen muzej. Pred cerkvijo je slovenski pesnik France Prešeren prvič srečal svojo ljubezen Julijo Primic. V spomin na ta dogodek je napisal sonet Je od vesel'ga časa teklo leto.

Na mestu današnje cerkve je bila zgrajena prvotna trnovska cerkev že leta 1753, njen arhitekt je bil Candido Zulliani.[2] Zaradi vedno večjega števila faranov je bila na mestu stare med letoma 1854 in 1855 v neohistoričnem slogu pozidana današnja cerkev, ki pa je bila močno poškodovana v potresu leta 1895. V obnovi je po načrtih arhitekta Raimunda Jeblingerja dobila neoromansko podobo.[3] Freske v prezbiteriju je prispeval slovenski slikar Matej Sternen, posamezne elemente notranje opreme je načrtoval tudi Jože Plečnik. Cerkev ima dva visoka zvonika, na enega izmed njiju se je povzpel tudi slovenski plezalec in alpinist Tomaž Humar.

V popularni kulturi[uredi | uredi kodo]

Trnovsko cerkev in župnijo omenja tudi znana narodna pesem Prav lepa je trnovska fara:[4]


Prav lepa je trnovska fara,
še lepši je trnovski zvon.

Prav lepó mi poje ta trnovski zvon,
sveti Janez je njegov patron.

Če kdo te vpraša, od kod s' pa ti doma,
s prelepega Trnovega.

Planine svetle zrejo dol na nas,
na to prelepo trnovsko vas.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2003". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. www.kam.si Trnovska cerkev
  3. http://www.trnovo.info/cerkev.asp Stavbna zgodovina in arhitektura župne cerkve
  4. Narodne-pesmi.si, pridobljeno 4. maj 2013.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]