Cerkev svete Trojice, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Cerkev sv. Trojice, Ljubljana)
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Trojice

Cerkev Svete Trojice (Uršulinska cerkev) v Ljubljani

Cerkev sv. Trojice is located in Ljubljana-center
Cerkev sv. Trojice
Cerkev sv. Trojice
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
46°2′59.47″N 14°30′8.35″E / 46.0498528°N 14.5023194°E / 46.0498528; 14.5023194Koordinati: 46°2′59.47″N 14°30′8.35″E / 46.0498528°N 14.5023194°E / 46.0498528; 14.5023194
KrajSlovenska cesta 21, Ljubljana
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Statusžupnijska cerkev
Funkcionalno stanjeaktivno
Arhitektura
ArhitektJože Plečnik (1928, 1930, 1954), Anton Bitenc (1976-1977), Carlo Martinuzzi (1718-1726)
Uprava
ŽupnijaLjubljana - Sv. Trojica
DekanijaLjubljana - Center
NadškofijaLjubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Trojice
Lega Mestna občina Ljubljana
RKD št. 1980 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 13. september 2008

Uršulinska cerkev svete Trojice, uradno Župnijska cerkev svete Trojice, tudi Nunska cerkev, je župnijska cerkev v Ljubljani.

Cerkev je bila zgrajena po naročilu Jakoba pl. Schellenburga v letih 1718-1726, delo kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija v padovanskem baročnem slogu. Vzhodna stran cerkve, ki gleda na Kongresni trg, je eno najizvirnejših ljubljanskih pročelij in je izjemno plastično oblikovana. Je nekoliko umaknjena iz linije sosednjih zgradb ter obdana z majhnima konkavnima arkadnima kriloma. Fasado členijo kolosalni tričetrtinski stebri, med katerimi je stena z okni različno poglobljena. Zaključuje jo čelo po vzoru rimskega arhitekta Borrominija. Čelo sestavlja trikotnik in dveh ločnih segmentov, s tremi »gotskimi« šilastoločnimi nišami, ki najbrž namigujejo na motiv Svete Trojice.

Dvorana v notranjosti je banjasto obokana, med kolosalnimi pilastri in polstebri so kapele in kvadratni prezbiterij s kupolo. Notranjost je neposlikana, vendar bogato arhitekturno členjena. Glavni, marmornati oltar svete Trojice je leta 1744 izdelal Francesco Robba. Oltar je okrašen s simbolnimi figurami vere, upanja in ljubezni.

Cerkev je del uršulinskega samostana, ki je do izgradnje trgovske hiše Maksimarket in Trga republike obsegal tudi velike vrtove z nasadi dreves.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1980". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]