Grad Turnišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Turnišče
Razglednica gradu iz leta 1909
Splošni podatki
Tip dvorec
Arhitekturni slog renesančni (zasnova)
baročni (zunanjost)
Lokacija Zagrebška cesta 84
ČS Breg-Turnišče
2251 Ptuj
Koordinate 46°23′54.65″N 15°51′54.22″E / 46.3985139°N 15.8650611°E / 46.3985139; 15.8650611Koordinati: 46°23′54.65″N 15°51′54.22″E / 46.3985139°N 15.8650611°E / 46.3985139; 15.8650611
Otvoritev 1441
Projektiranje in gradnja
Lastnik Mestna občina Ptuj
Arhitekt Josef Hueber
Ptuj - Grad Turnišče
Lokacija Mestna občina Ptuj
RKD št. 792 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP 6. oktober 1999

Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj, ki leži na Dravskem polju okoli 2,5 km južno od središča mesta v četrtni skupnosti Breg-Turnišče.

Kompleks sestavlja dvorec s parkom, Turniški ribnik, ki ga napaja Turniška studenčnica in Turniški travniki na severnem delu. Dvorec je nastal v srednjem veku, kot preprosta lesena utrdba namenjena obrambi proti Turkom. V renesansi so stavbo prezidali in dvorec je postal reprezentančno domovanje plemstva. V baroku se je z razmahom plemstva njegova reprezentančna vloga le še utrdila. Ob dvorcu so uredili formalno zasnovan baročni vrt. V začetku 19. stoletja so dvorec ponovno prezidali in ob njem uredili park v krajinskem slogu. Do konca 2. svetovne vojne so v njem živeli baroni Lippitt. Po 2. svetovni vojni je bil dvorec nacionaliziran in v njem je svoje prostore dobila Kmetijska šola Ptuj. Po selitvi Kmetijske šole, konec 80. let, je začel dvorec naglo propadati.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dvorec Turnišče je nastal kot naslednik srednjeveške utrdbe Treun - Pogrenja [2]. V 13. stoletju je predstavljalo upravno središče Draneške gospoščine [3]. Leta 1294 je Bertold Draneški gospoščino prodal Frideriku Ptujskemu[4]. Posest sta dedovali njegovi sestri Ana grofica Schaunberg in Neža Schaunberg. Na podlagi delilne listine iz leta 1441 je dvorec nato dodeljen Ani grofici Schaunberg. V delilni listini iz leta 1441 je dvorec Turnišče, kot Tuerens, prvič omenjen [2].

Dvorec na Kaiserjevi litografiji iz leta 1830

V 16. stoletju je bilo Turnišče v posesti ormoških Szeklyev. Leta 1592 pristavo Turnischa kupi David pl. Idungspeug, ki z nakupom okoliških uradov in posesti, poveča gospoščino, h kateri pripada še mlin na Vidmu, pomirje, deželno sodišče in pretežno ravninska posest z gorninami v Halozah. Še pred letom 1626 preide posest v roke Herbesteinov. Leta 1650 jo kupi Johan Vajkart Vetter grof von der Lille, ki jo daruje svoji hčerki Katarini Suzani Saurau, grofici Breuner, ki ga podari minoritom [5].

Leta 1676 Turnišče kupi grofica Suzana E. Thurn, ki ga podari sinu J. M. grofu Thurn - Valsassina, ki grad prezida in uredi gospoščino, po velikosti primerljivo z nekdanjo Draneško posestjo [5]. Leta 1729 posest zaseže deželna uprava, ki jo proda baronu Anselmu pl. Fleischmannu. Leta 1732 posestvo gupi državni grof Albert Heiser, leta 1735 Rudolf Avgust baron von Cramm. Leta 1749 dvorec in zemljiško posestvo po poroki z baronovo hčerko baronico Cramm, pridobi državni grof Anton Geisruck [2]. Po njegovi smrti je gospoščino podedoval njegov brat Janez Karel, ki je leta 1768 gospostvo prodal cisterijanskemu samostanu v Neubergu. Ko so samostan v času Jožefinskih reform ukinili, je Turnišče prišlo v last državnega verskega skala. Leta 1826 je posest kupil grof Adolf Schönfled, leta 1851 Vilijem baron von Walterskirchen, leta 1863 Belgijska kreditna banka od katere je posest leta 1872 odkupil Lazar baron Hellenbach. Leta 1876 je Turnišče kupil Viktor vitez von Ofenheim zu Pont Guxin in ga še isto leto prodal baronu Jožefu Meyeru, ki ga je leta 1878 prodal baronu Leonu pl. Lenwal- Löwesteinu [2].

Leta 1884 je posestvo kupil baron Rudolf Warren Lippitt in tam ustanovil znamenito konjušnico. Po njegovi smrti so posestvo dedovali njegovi otroci. Med vojno so bili otroci odvedeni v taborišče, v dvorcu pa je svoj štab ustanovila jugoslovanska vojska. Leta 1945 so posestvo nacionalizirali.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 792". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 Stopar, Ivan (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Prva knjiga. Ljubljana: Partizanska knjiga. COBISS 21858560. 
  3. ^ Jakič, Ivan (1995). Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem. Radovljica: DIDAKTA. str. 128. COBISS 49312256. 
  4. ^ Bračič, Vladimir (1967). Vinorodne Haloze : socialno-geografski problemi s posebnim ozirom na viničarstvo. Maribor: Obzorja. str. 59. COBISS 103169. 
  5. ^ 5,0 5,1 "Gospostvo Turnišče". Zgodovinski arhiv Ptuj. Zgodovinski arhiv Ptuj. Pridobljeno dne 22.11.2012.