Dvorec Betnava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dvorec Betnava
DvorecBetnava1.JPG
Dvorec Betnava se nahaja v Slovenija
Dvorec Betnava
Geografska lega: Dvorec Betnava, Slovenija
LegaStreliška 150, Maribor
Mestna občina Maribor
Koordinati46°31′44″N 15°38′24″E / 46.52889°N 15.64000°E / 46.52889; 15.64000Koordinati: 46°31′44″N 15°38′24″E / 46.52889°N 15.64000°E / 46.52889; 15.64000
ArhitektJanez Nepomuk Fuchs (ok. 1780), Josef Hueber (ok. 1780), Črtomir Mihelj (1986,1991)
UpravaNadškofija Maribor
LastnikNadškofija Maribor
Uradno ime: Maribor - Dvorec Betnava
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.13[1]
Uradno ime: Maribor - Park gradu Betnava
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.7866[2]


Dvorec Betnava, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Dvorec Betnava, Jozef Franz Kaiser, Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser, Gradec 1830

Dvorec Betnava (nemško Schloss Windenau) je dvorec v bližini Maribora na Štajerskem. Baročni dvorec, ki je dal ime istoimenskemu mestnemu območju, je bil razglašen kot kulturni spomenik državnega pomena.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1319 se v zgodovinskih virih dvorec omenja z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasel v v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herbersteini so jo spremenili v protestantsko rezidenco s kapelo in pokopališčem. V 18. stoletju so dvorec, ki je leta 1685 pogorel, baročno preoblikovali. Prezidali so osrednje poslopje s stopniščem in reprezentativnimi prostori, na severni strani so mu dodali kapelo, ostala tri krila pa so pustili nedotaknjena. Slavnostno dvorano so poslikali leta 1784 z baročno iluzionistično poslikavo z alegorični prizori. Dvorec je menjal veliko lastnikov, med njimi so bile plemiške rodbine Herbersteini, Khiessl, Auerspergi, Ursini von Rosenberg, Szekely in [[Brandisi]. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov, čeprav jo je škofija jemala v najem že desetletja prej.

Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Dvorec krasi izredno skladna arhitektura, ki se je zgledovala po tedaj na Dunaju modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta 1784. Dvorec Betnava je sedaj ponovno v cerkveni lasti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7866". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]