Kostel
Kostel | |
|---|---|
 | |
  Kostel Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°30′31.84″N 14°54′36.03″E / 45.5088444°N 14.9100083°EKoordinati: 45°30′31.84″N 14°54′36.03″E / 45.5088444°N 14.9100083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Kostel |
| Površina | |
| • Skupno | 0,6 km2 |
| Nadm. višina | 385,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 9 |
| • Gostota | 15 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1336 Kostel |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Kostel - Trško naselje | |
| Lega | Občina Kostel |
| RKD št. | 5900 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSDP | 6. oktober 1999 |
Kostel je naselje v Občini Kostel. Skoraj vsa vas leži znotraj obzidja srednjeveškega gradu. Delno rekonstruirana ruševina gradu Kostel dominira na razglednem griču nad dolino Kolpe. Pod njim je manjša cerkvica, posvečena sv. Trem kraljem. Ime Kostel izvira iz latinske besede Castellum (trdnjava). Območje je bilo poseljeno že v kameni dobi in je spadalo pod nekdanje ljudstvo Japodov katere je rimljanom uspelo podjarmiti šele po 200 letih bojev. Prva pisna omemba naselja (nekdanji Grafenwarth)je iz leta 1248 ter prvič leta 1337 kot Costel. Kostel je imel svoje sodišče, kjer so na vislicah (gavgah) obsojali na smrt. Grad je služil kot mejna utrdba v obrambi Kranjske. Grad in trg so Turki neuspešno napadali leta 1469, 1476, 1480, 1491, 1522, 1528. Aprila 1578 so Turki preoblečeni v hrvaške kmete pod pretvezo, da so begunci vstopili v utrdbo, ponoči odprli vrata ter notri spustili ostalo Turško vojsko katera je trg in grad popolnoma izropala in požgala. Od 300 kmetij jih je po napadu ostalo samo še 7. Kranjska plemiška vojska je Turško vojsko dohitela na Hrvaškem pri Topoloviču in jih premagala. Na območje so nato naselili Uskoke. Nadaljnji neuspešni napadi so še leta 1540, 1545, 1558, 1561 in dvakrat leta 1578. Zaradi visokega davka katerega so morali Kranjci plačevati pod francosko okupacijo so se Dolenjci in Belokranjci uprli in pobili veliko število Francoskih garnizerjev. Za kazen je leta 1809 Francoska vojska požgala in izropala Kostel, Predgrad, Poljane in Kočevje. Leta 1943 je bil grad ponovno požgan in izropan.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5900". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
