Grad Hmeljnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik
Lega Gorenje Kamenje, v bližini Novega mesta
Mestna občina Novo mesto
Koordinati 45°51′46.43″N 15°9′10.26″E / 45.8628972°N 15.1528500°E / 45.8628972; 15.1528500Koordinati: 45°51′46.43″N 15°9′10.26″E / 45.8628972°N 15.1528500°E / 45.8628972; 15.1528500
Uradno ime: Hmeljnik - Grad
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 175[1]
Grad Hmeljnik is located in Slovenija
Grad Hmeljnik
Geografska lega: Grad Hmeljnik, Slovenija
Upodobitev gradu v Topografiji sodobne vojvodine Kranjske (1679)

Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.

Grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1217, vendar ni veliko znanega o njegovih prvih lastnikih. Najbolj znani lastniki gradu, gospoda plemenita Hopfenbach ali Hmeljniški gospodje, pa so izumrli v začetku 14. stoletja. Leta 1321 je gospostvo podedoval Gerlach pl. Auersperg. Auerspergi so gospostvo leta 1590 prodali Judu Salomonu Zeidlerju. Z dedovanji in odkupi je gospostvo večkrat zamenjalo lastnike. 1827 so ga prodali na dražbi Mihaelu grofu Coronini-Cromberg; 1872 ga je kupil Ernest baron Perglas in ga že 1876 prodal Francu baronu Wamboldtu iz Hessena. S prisojilno listino je leta 1918 pripadlo Filipu Hugonu baronu Wamboldtu. Grad so maja 1942 požgali slovenski partizani. Še pred tem so grad popolnoma izropali, takratni lastniki Wamboldti pa so pobegnili.

Hmeljnik je tipičen obodni grad, nad osrednjim delom pa se dviga stopniščni stolp, ki vodi do zgornjega dela gradu. V gotski dobi so dozidali še en stolp in vzhodno krilo, ob gradu pa kapelico sv. Pankracija. V času turških vpadov je bilo zgrajeno dvojno obzidje, utrjeno z okroglimi stražnimi stolpi in dvižnim mostom, ki je na vzhodu premoščal širok obrambni jarek. V renesansi pa so, kot zadnji dodatek h gradu, nastale po drugi svetovni vojni uničene dvoriščne arkade, ki so obdajale notranje dvorišče in so danes delno obnovljene. Obnovitvena dela so se pričela konec petdesetih let 20. stoletja, vendar so se kmalu ustavila in danes grad spet sameva in nadalje propada. Grad ima danes sicer streho, ki pa je v zelo slabem stanju.

Leta 1999 je bil sprejet Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena (Ur.l.RS, št. 81/1999, 55/2002).

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 175". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]