Grad Lihtenberk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Lihtenberk
Ruševine gradu Lihtenberk in nad njim grad Bogenšperk na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679
Ruševine gradu Lihtenberk in nad njim grad Bogenšperk na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679
Lega Dvor
Občina Šmartno pri Litiji
Koordinati 46°1′23.61″N 14°52′3.38″E / 46.023225°N 14.8676056°E / 46.023225; 14.8676056Koordinati: 46°1′23.61″N 14°52′3.38″E / 46.023225°N 14.8676056°E / 46.023225; 14.8676056
Zgrajeno 13. st.
Uradno ime: Dvor pri Bogenšperku - Ruševine gradu Lichtenberg
evid. št. 4155[1]
Grad Lihtenberk is located in Slovenija
Grad Lihtenberk
Geografska lega: Grad Lihtenberk, Slovenija

Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnem pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.

Zasnova[uredi | uredi kodo]

Lihtenberk je bil obodni grad z dvonastropnim palacijem in obzidjem.

Danes so vidni le deli palacija.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad se v zgodovinskih pisnih virih prvič pojavi leta 1223 v omembi tedanjega lastnika gradu, oglejskega ministeriala, Alberta de Lihtenberca; vitezi Lihtenberški so prevzeli grad od grofov Andeških, ti pa od Višjegorskih.

Leta 1250 se grad omenja kot castrum Liechtemberch, leta 1288 kot castrum Leytemberch, leta 1338 kot Pilgrimum de Liechtenberch, leta 1393 in 1396 pa kot Lyechtenberg.

Okoli leta 1288 je grad začasno zasedel grof Majnhard III. Goriško-Tirolski, ki ga je oddal naprej v fevd, a je oglejski patriarh kmalu posredoval in povrnil lastništvo gradu v prejšnje stanje.

Kot doto ga je konec 15. stoletja prejel Boltežar pl. Wagen, ki je bil cesarski oskrbnik na gradu Hošperk v bližini Planine pri Rakeku in Šteberku pri Cerknici ter zastavni gospod gradu Kostel nad Kolpo.

V tem času je bil sam grad v že zelo slabem stanju, zato je bil sedež gospoščine preseljen na bližnji grad Bogenšperk. Usodo gradu je leta 1511 zapečatil potres, ki je še dodatno poškodoval slabo poslopje; 1630 ga je tedanji lastnik Jurij Kheysell porušil in uporabil razvaline za utrjevanje in popravilo Bogenšperka; to početje je nadaljeval tudi Valvazor.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4155". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]