Grad Dobrovo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grad Dobrovo
Grad Dobrovo 1 Goriška Brda.jpg
Grad Dobrovo
Grad Dobrovo se nahaja v Slovenija
Grad Dobrovo
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tipdvorec
LokacijaDobrovo
NaslovGrajska cesta 10
Koordinati45°59′49″N 13°31′26″E / 45.99694°N 13.52389°E / 45.99694; 13.52389Koordinati: 45°59′49″N 13°31′26″E / 45.99694°N 13.52389°E / 45.99694; 13.52389

Grad Dobrovo (tudi Vila Colloredo in Baguerjev grad) je dvorec iz 17. stoletja na Dobrovem v Goriških brdih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dvorec stoji na Dobrovem, na mestu, kjer je že v 13. ali na začetku 14. stoletja stal neutrjen dvor, ki je pripadal rodbini Ortenburžanov.[1] Današnje poslopje je bilo zgrajeno v prvi polovici 17. stoletja in je bilo v lasti baronov, kasneje državnih grofov Colloredo. Ti so posest na Dobrovem dobili v fevd na začetku 16. stoletja. Leta 1798 je dvorec kupil Janez Krstnik II. Catterini, ki je leta 1782 dobil plemiški naziv von Erzberg.[2] Konec 19. stoletja si je grad s poroko s Cecilijo de Catterini Ezberg prilastil španski grof Silverij de Baguer Corsi y Ribas, ki je propadajoče poslopje temeljito obnovil in v njem leta 1885 uredil bogato muzejsko zbirko. Zbirka s preko 600 eksponati je imela tudi tiskan katalog. Pred prvo svetovno vojno je družina del zbirke podarila Pokrajinskim muzejem v Gorici. Med 1. svetovno vojno so v gradu stanovali poveljniki italijanske vojske, med njimi tudi literat, novinar in akademik Ugo Ojetti. Med 2. svetovno vojno je bil grad oropan, iz njega so odnesli preko 2000 predmetov. Grad od leta 1974 upravlja Goriški muzej, ta ga je med letoma 1979 ter 1991 obnovil.[2]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Zgradba je zasnovana kot renesančna kubična dvonadstropna stavba, ki ima oglate stolpiče na vogalih.[2] Dvorec ima štirikapno šotorasto streho.[1]

Razstave[uredi | uredi kodo]

V grajskih prostorih sta stalni razstavi Galerija Zorana Mušiča in Grajska zbirka na Dobrovem, poskus rekonstrukcije.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Seražin, Helena (2006). Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja : uporaba funkcionalne tipologije za definiranje posvetne plemiške arhitekture v novem veku na Primorskem. Založba ZRC, ZRC SAZU. COBISS 230736384.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 "Goriški muzej". Pridobljeno dne 6. 4. 2021.