Grad Reutenberg
Grad Reutenberg (nemško Reutenberg) je bil srednjeveški grad, ki je stal v Občini Sevnica.
Lokacija
[uredi | uredi kodo]Avguštin Stegenšek postavlja na podlagi manjšega poskusnega izkopa, narejenega leta 1908, grad na grič Gradec (d), visok 674 m[1], ki se nahaja v skrajnem severovzhodnem kotu vasi Razbor, nad zaselkom Lisce. Ohranila se je tudi Kronika Osnovne šola Razbor, ki omenja poizkusno kopanje na griču, ki je dokazalo trikratno pozidavanje, pri čemer naj bi bila zadnja stavba grad Reutenberg. Na ta dva zapisa se naslanja tudi Slavko Ciglenečki, ki pravi, da se na griču nahaja prazgodovinsko gradišče, sledovi poznoantične utrdbe in gradu Reutenberg. Velikost prostora, deloma obdanega z okopom, je približno 150 x 60 m. Vrh je najlažje dostopen s severovzhodne strani.[2][3] Stegenška citira tudi Ivan Stopar v 5. knjigi zbirke Grajske stavbe.[4]
Kot druga možna lokacija se ponuja grič Gradec (d), visok 324 m[5], ki se vzpenja nad dolino Save v vasi Breg. Na griču, tik pod vrhnjo točko, danes stoji domačija Breg 22, ostaline kakršnihkoli grajskih stavb pa niso razvidne. Po pričevanju domačina, ki je na točki vrha delal izkop za vodno zajetje, se na vrhu nahaja samo zemlja, medtem ko kamenje pri izkopavanju ni bilo prisotno.[6]
- Koordinati za Gradec, Razbor: 46°04'25.5"N 15°16'12.6"E
- Koordinati za Gradec, Breg: 46°03'05.1"N 15°14'49.2"E
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1317 je omenjen Friderik Reutenberški, oženjen z Jeuto Reštanjsko. Leta 1322 je izpričan brežiški kastelan Herman Reutenberški, ki naj bi bil iz tega gradu. V bližini gradu je stal dvorec Ruda, ki naj bi spadal pod isto posest.[4]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Gradec v vasi Razbor se nahaja tik nad strnjenim naseljem
Vrh griča
Gruščevje
Dobro viden okop
Gradec v vasi Breg z domačijo Breg 22
Vrhnja točka griča z vkopanim vodnim zajetjem
Pogled na dolino Save
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Atlas okolja, Gis.arso.gov.si, pridobljeno 9. marec 2026.
- ↑ Avguštin Stegenšek, O starinskih najdbah v Razboju nad Loko (pri Zidanem mostu); v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Zgodovinsko društvo v Mariboru, letnik 6, Maribor 1909, strani 163–165.
- ↑ Slavko Ciglenečki, Pólis Norikón: Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami, Zavod Spominski park Trebče, Podsreda 1992, strani 19–20.
- 1 2 Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Knjiga 5, Med Kozjanskim in porečjem Save, Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 1993, stran 105 (COBISS).
- ↑ Posavsko hribovje, turistična karta, Kartografija d.o.o., Ljubljana.
- ↑ Pričevanje domačina – lastnika, 8. marec 2026.