Stari grad, Novo mesto
Grad Stari grad | |
---|---|
![]() Janez Vajkard Valvasor | |
Lega | Zagrad pri Otočcu Mestna občina Novo mesto |
Koordinati | 45°50′38″N 15°12′29″E / 45.84389°N 15.20806°EKoordinati: 45°50′38″N 15°12′29″E / 45.84389°N 15.20806°E |
Uradno ime: Zagrad pri Otočcu - Stari grad | |
Razglasitev | 16.8.1992 |
evid. št. | 924[1] |
Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg ) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Grad je ime verjetno dobil po gradnji mlajšega gradu na Otočcu. To bi pomenilo, da začetki gradu segajo daleč nazaj v 12. stoletje. Stari grad (Altenburg) se v virih prvič omenja leta 1300. Zgradili so ga Oglejski patriarhi kot svojo najvzhodnejšo postojanko. Upravljali so ga vitezi Starograjski, v letih 1230 - 1232 je omenjen ministerial vitez Albert, po letu 1334, ko je rodbina izumrla, pa Širski vitez (von Scheyer) iz Soteske. Leta 1350 kot vest Altenburch, iz oglejskega fevda, preide v last Ortenburžanov, po njih ga leta 1418 podedujejo Celjski grofje, in po njihovem izumrtju leta 1456 preide na Habsburžane. Po Širskih je grad pridobil Peter pl. Obratschan, ki ga je leta 1447 tudi kupil. Ta rod je imel gospoščino do leta 1617, ko so izumrli, grad pa je podedoval Jurij pl. Hohenwarth. Stari grad je zatem hitro menjaval lastnike, saj ga je že leta 1635 kupil baron Jernej Valvasor in ga štiri leta kasneje prodal Gregorju pl. Matošiću Seethalu. Leta 1696 ga je kupil baron Mordachs, tri leta zatem pa je prešel v posest pl. Breckerfeldov. Družina Breckerfeld ga je posedovala daljše obdobje (1699 - 1806). Leta 1806 so kot lastniki gradu sledili italijanski grofje Margheri de Commandona, ki so stavbo med obema vojnama (1931) podarili konventu usmiljenih bratov v Novem mestu. Med vojno je bil grad požgan, po njej pa prešel v last novomeške tovarne Krka, ki ga postopoma obnavlja.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 924". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Ivan Jakič (1999). Vsi slovenski gradovi : leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana : DZS. COBISS 99122944. ISBN 86-341-2325-1.
- Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
"Gradovi v Sloveniji: Stari grad". Slosi.info.