Grad Šoštanj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Šoštanj
Grad Šoštanj, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681]]
Grad Šoštanj, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681 ]]
Lega Šoštanj
Občina Šoštanj
Koordinati 46°22′47.16″N 15°2′53.65″E / 46.3797667°N 15.0482361°E / 46.3797667; 15.0482361Koordinati: 46°22′47.16″N 15°2′53.65″E / 46.3797667°N 15.0482361°E / 46.3797667; 15.0482361
Zgrajeno 12. st.
Uradno ime: Šoštanj - Pusti grad
Razglasitev 27. april 2006
evid. št. 4331[1]
Uradno ime: Šoštanj - Del graščinskega obzidja
evid. št. 23589[2]
Grad Šoštanj is located in Slovenija
Grad Šoštanj
Geografska lega: Grad Šoštanj, Slovenija

Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) leži sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake. Nemško ime gradu, po katerem je prirejeno tudi slovensko, v dobesednem prevodu pomeni lep kamen, torej lepi grad. Drugače je z domačim imenom Pusti grad, ki je pač nastalo šele potem, ko je bil grad že razvaljen oziroma opustel.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad ali utrdba je bil najbrž zgrajen v 2. polovici 12. stoletja na fevdni posesti Šentpavelskega samostana, vendar graditelji niso znani. Šoštanjski vitezi so se v virih pojavili med letoma 1189 in 1268. Šentpavelska fevdnika Eberharda in Hermana srečamo v Šoštanju leta 1236 kot priči salzburšega nadškofa. Ta rod Šoštanjskih je posest z gradom alodiral ter potem izumrl sredi 13. stoletja. Sam grad se v listinah izrecno omenja šele leta 1318 kot purch Schonstain. Grad in gospostvo sta bila tedaj alod Vovbrških, po mnenju Toneta Ravnikarja od približno 1286. leta dalje, ko so prevzeli posest, ter gornjegrajsko in krško odvetništvo od Kraigov, prvotnih krških odvetnikov na tem področju. Vovbrški so utrdbo imeli v lasti do leta 1322, saj je po njihovem izumrtju Šoštanj pripadel svobodnim gospodom Žovneškim, ki so ga leta 1329 zastavili sorodnikom Wallseejevcem. Celjski grofje so zadržali grad, gospostvo, šoštanjske fevde in trg vse do izumrtja leta 1456. Za Žovneško-Celjske so grad upravljali njihovi kastelani. Leta 1387 je Šoštanj v zameno za Krško in Vipavo dobila v preužitek vdova grofa Hermana I., Katarina. Kot celjski upravnik gradu se leta 1436 omenja Jošt Vaist, nato trški sodnik Hieronim Voitländer.

V bojih s Habsburžani so Celjani sami delno porušili Šoštanj. Kasneje se še omenja Šoštanjski gradiščan, ampak le do začetka 16. stoletja, ko nastopi njegov propad. Leta 1470 cesar imenuje za oskrbnika urada Šoštanj in Kacenštajn svojega svetnika Andreja von Kraig.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4331". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23589". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  • Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi, (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1999), ISBN 86-341-2325-1,
  • Dušan Kos, Vitez in grad, Založba ZRC, Ljubljana, 2005,
  • Franc Kralj, Žovnek in Žovneški, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, 2000,
  • Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Tretja, četrta in peta knjiga, Viharnik, Ljubljana, 1993.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]