Grad Socerb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Socerb
Grad Socerb
Grad Socerb
Lega nad vasjo Socerb
Mestna občina Koper
Koordinati 45°35′22.47″N 13°51′39.33″E / 45.5895750°N 13.8609250°E / 45.5895750; 13.8609250Koordinati: 45°35′22.47″N 13°51′39.33″E / 45.5895750°N 13.8609250°E / 45.5895750; 13.8609250
Uradno ime: Socerb - Grad
Razglasitev 6. oktober 1999
evid. št. 671[1]
Uradno ime: Socerb - Območje gradu Socerb
Razglasitev 6. oktober 1999
Grad Socerb is located in Slovenija
Grad Socerb
Geografska lega: Grad Socerb, Slovenija

Grad Socerb, tudi grad Strmec je grad v bližini naselja Socerb na kraškem robu.

Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen. Omenjen je bil že v srednjem veku. V 14. stoletju je bil grad v lasti beneške družine Ducaini[navedi vir]. Grad je bil večkrat poškodovan zaradi raznih vojn. Lastniki gradu so se neprestano menjavali. Po tržaško-benečanski vojni, na začetku 16. stoletja, je grad prešel pod avstrijsko lastništvo. Kranjskemu plemiču Nikolaju Rauberju ga je leta 1521 v fevd dal cesar. Na začetku 17. stoletja je bil njegov lastnik Benvenuto Petač, ki je imel zasebno vojsko Uskokov.[2] Leta 1678 je grad obiskal Valvasor ter ga narisal in opisal.[3] Od Petača ga je leta 1702 kupila nadvojvodska komora Socerb in ga kasneje, leta 1766, prodala družini Montecuccoli iz Modene. Grad je leta 1780 zaradi udara strele pogorel.[4] V času narodnoosvobodilne vojne je bil grad zaradi svoje strateške lege v središču bojev. Tako je bil v njem leta 1944 sedež VOS in ljudskega sodišča.

Današnja podoba gradu je zelo skromna, saj je dal Tržačan Demetrius de Economo v letih 1924/25 obnoviti le del obzidja[4]. 150 metrov stran je vhod v Sveto jamo, ki je globoka 44 m in dolga 200 m. Legenda o jami pravi, da je v njej kot puščavnik dve leti prebival mladi sveti Socerb, potem ko je prestopil v krščansko vero. Zaradi njegove vere ga je leta 283 oz. 284 usmrtil tržaški guverner. Jama je bila spremenjena v svetišče, v njej se je do druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta maša.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 671". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "Klanška mitnica". Pridobljeno dne 1. november 2012. 
  3. ^ "Grad Strmec (Socerb)". koper.si. Pridobljeno dne 1. november 2012. 
  4. ^ 4,0 4,1 Stopar, Ivan (1991). Gradovi na Slovenskem. Cankarjeva založba. str. 385. COBISS 21508864. ISBN 86-361-0280-4. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8

Glej tudi[uredi | uredi kodo]