Ravbarji

Grb vitezov Ravbarjev

Ravbarji (tudi Raubarji) so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev. Na Kranjskem je bil njihov izvorni grad Kravjek, ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1433 Friderik Ravbar, ki je grad prejel kot sekundarni fevdnik in v zastavo od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar Maksimilijan I. Habsburški leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv baron Plankenštajnski in Karlštetski, leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.

Zgodovina

Rod naj bi se izvorno imenoval Engelšalk in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime rauber.Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s Črnomaljskimi vitezi. Listina celjskih grofov iz leta 1433 nam dokazuje, da je vsaj od takrat na Kravjeku gospodaril vitez Friderik Ravbar. Njegov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Tretji brat Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar Karel V. v začetku leta 1521 podelil v fevd grad Socerb s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), Muhov grad (grad Mokovo) in grad Črni Kal. Krištof Ravbar je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je Ferdinand I. Habsburški podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji.

Pomembnejše osebe tega rodu

Grad Plankenstein

Graščina Karlstetten

Grad Kravjek

Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)

Graščina Petronell iz zraka

• Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz Dobre; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten),
• Andrej Eberhard Ravbar (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja Maksimilijana II. Habsburškega,
• Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v Trstu (1477–1481) in Pazinu,
• Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v Trstu (1483–1486, 1493–1496) in Pazinu ter na Reki (1483–84, 1490–96),
• Ivan Ravbar, glavar na Reki (1507–8, 1519–21),
• Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v Postojni, na Krasu in v Trstu (1509–1520, 1524–1536),
• Krištof Ravbar (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije
• Adam Ravbar, poveljnik kranjske deželne konjenice v bitki pri Sisku leta 1593,
• Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini Ivančna Gorica) (1776–1831), Komornik v Olomucu, zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.

Posest v lasti in v fevdu

Posestva na Kranjskem

• Kravjek (ok. 1400–1764)
• dvorec Kravjek (1535–1698)
• Krumperk (1517–1631)
• Školj (1483–1569)
• Mali grad pri Planini (1483–1569)
• Kozjak (1611–1689)
• Socerb (1521–1535)
• Črni Kal (1521–1535)
• Grundelj (1650–1690)
• Kot (1736–1780)
• dvorec Dragomelj (1758–1797)
• dvorec Mengeš (1779–1798)

Posestva na Koroškem

• Frankenstain (1478–1572)
• Rinek (Reinegg) (1507–1629)
• Gornje Trušnje (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629)

Posestva na Štajerskem

• Thalberg (1565–1598)
• Ravbarjev dvorec (Rauberhof) v Gradcu (pred 1490–1559)

Posestva v Spodnji Avstriji

• Jaidhof (1515–1521)
• Plankenštajn (1516–1559)
• Karlstetten (1516–1559)
• Krumau (1522–1601)
• Grub (1525–1558)
• Dobra (1533–1559)
• Petronell (1541–1573)

Posestvo v Gornji Avstriji

• dvor Auhof pri Pergu (1430–1455)

Rodbinski grb

Grb Ravbarjev

Grb Ravbarjev iz Plankenštajna

Literatura

• Karl Schmutz: Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark Band 3, Graz 1822 S. 284f
• Johann Christian von Hellbach: Adels-Lexikon, 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289
• Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: Der Mährische Adel, Nürnberg 1899, S. 294
• Friedrich Wilhelm Leitner: Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber, in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000

Spletne povezave

• Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI link zu Universität Tübingen