Antonijev rov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Antonijev rov
AntonijevRov-Idrija.jpg
Antonijev rov
Lega Idrija
Občina Idrija
Koordinati 46°0′0″N 14°1′23″E / 46.00000°N 14.02306°E / 46.00000; 14.02306Koordinati: 46°0′0″N 14°1′23″E / 46.00000°N 14.02306°E / 46.00000; 14.02306
Uradno ime: Idrija - Antonijev rov
Razglasitev 10. avgust 2001
evid. št. 4826[1]
Antonijev rov is located in Slovenija
Antonijev rov
Geografska lega: Antonijev rov, Slovenija

Antonijev rov je najstarejši ohranjeni vstop v Rudnik živega srebra v Idriji in eden najstarejših v Evropi. Poimenovan je bil po sv. Antonu Padovanskemu, ki je veljal za jamskega zavetnika in zaščitnika pred nesrečami. Od leta 1994 je urejen za turistične oglede.

Kapela sv. Trojice v rovu

Rudarji so začeli kopati leta 1500, 300 m dolg vstopni rov pa so rudarji uporabljali skorajda 500 let za vstop in izstop iz jame. Prvotno je bil podprt z lesom, leta 1766 pa so ga obzidali z debelimi apnenčevimi bloki. Konec 18. stoletja je bila v jami postavljena kapelica sv. Trojice, nekaj let kasneje pa sta bili dodani še upodobitvi sv. Barbare in sv. Ahaca, ki sta bila zavetnika idrijskih rudarjev.

Na Ahacijev dan (22. junij) leta 1994 so jašek odprli za turistične oglede, saj je bil sam rudnik zaprt zaradi padanja cen živega srebra na svetovnem trgu. Obiskovalci pred ogledom obiščejo rekonstruirano prizivnico iz 19. stoletja. V jami je predstavljeno ročno kopanje, nakladanje in prevažanje rude. Predstavljen je tudi jamski škrat Perkmandlc, ki se je po legendi prikazoval rudarjem, jim pomagal ali pa ponagajal. Leta 1995 je bila odprta celotna pot in dokončana obnova podzemne kapele.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4826". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]