Lukanja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Osankarica)
Jump to navigation Jump to search
Lukanja
Lukanja house1.jpg
Lukanja is located in Slovenija
Lukanja
Lukanja
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°26′27.89″N 15°23′41.07″E / 46.4410806°N 15.3947417°E / 46.4410806; 15.3947417Koordinati: 46°26′27.89″N 15°23′41.07″E / 46.4410806°N 15.3947417°E / 46.4410806; 15.3947417
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Slovenska Bistrica
Površina[1]
 • Skupno 22,237 km2
Nadmorska višina 884,8 m
Prebivalstvo (2019)[2]
 • Skupno 3
 • Gostota 0,13 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2317 Oplotnica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Lukanja je naselje v Občini Slovenska Bistrica, na južni strani Pohorja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek nekdanjega gozdarskega naselja v ozki dolini ob reki Oplotniščici je verjetno tesno povezan s plemiško rodbino Windischgraetz, v katere lasti je bil velik del okoliških pohorskih gozdov. [3]

V franciscejskem katastru iz leta 1824 Lukanja kot naselbina ni izpričana, tako tudi ne v rekticifiranem katastru iz let 1824 in 1840, pač pa je bilo na tem ozemlju delujočih pet žag, ki so bile v lasti lokalih kmetov. Prve neposredne omembe Lukanje so iz šestdesetih let 19. stoletja, in sicer iz arhivskih dokumentov konjiške graščine. Naseljenost lukanjskega območja je potrjena torej najkasneje ob koncu petdesetih let, ne da bi imeli o tem kakršne koli nadaljnje podatke, razen ustnega izročila. Vsekakor pa so v Lukanji bile žage, še preden so naredili do nje okoli leta 1860 cesto iz Oplotnice.

Lukanja je bila od vsega začetka kraj, kjer so delovale žage, od konca 19. stoletja pa so tod živeli tudi stalno naseljeni gozdni delavci. Razen ene polnojarmeniške žage so bile ostale venecijanke. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Lukanji deset stanovanjskih stavb, od tega sedem stanovanjskih zgradb za Windischgraetzove žagarske delavce. Lukanja je torej bila pravi zaselek, njene delavske stanovanjske stavbe pa so bila preprosta lesena in praviloma enodružinska poslopja.

nekdanja lovska koča rodbine Windischgrätz

Knez Hugo Weriand Windischgrätz, do leta 1919 tudi lastnik kamnoloma v bližnjem Cezlaku, [4] je imel v Lukanji svojo lovsko kočo, ki še danes stoji na obrobju zaselka , po nekaterih virih naj bi jo z Mrzlega studenca prenesli v Lukanjo v začetku 20. stoletja.[5]

Leta 1967 je bilo v Lukanji izpričanih štirinajst hišnih številk, edini stanovanjski blok še ni imel hišne številke. [5]

V zadnjih desetletjih se je število prebivalcev zelo zmanjšalo. [6]

Osankarica[uredi | uredi kodo]

Na Osankarici stoji Dom na Osankarici (1193 m). V njem je odprta stalna razstava o Pohorskem bataljonu, ki je leta 1943 na lokaciji »pri Treh žebljih« padel v boju z Nemci. Leta 1958 so na kraju dogodka postavili spomenik.

spominska komemoracija ob obletnici padca Pohorskega bataljona pri Treh žebljih

Črno jezero[uredi | uredi kodo]

Bližnje umetno Črno jezero je za turistične obiske opremljen naravni rezervat, gozd okoli njega pa gozdni rezervat.

Grobišče Lukanja[uredi | uredi kodo]

V bližini Lukanje, okoli 160 metrov južno od vrha Gradišče, je grobišče Lukanja, v katerem so posmrtni ostanki okoli 40-ih nemških vojnih ujetnikov. Poleti 1944 jih je pomorila neznana partizanska enota. [7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  3. Baš Angelos (1965). Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju. Slovenski etnografski muzej. str. 23. COBISS 1444660. 
  4. Škrinjar Vida (1999). seminarska naloga: Cezlak - moja vas. COBISS 44133633. 
  5. 5,0 5,1 Baš Angelos (1965). Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju. Slovenski etnografski muzej. str. 44. COBISS 1444660. 
  6. Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Pomurska založba. str. 176,177. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3. 
  7. "Grobišče Lukanja na Geopedija.si". 23.12.2004. Pridobljeno dne 30.1.2017. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Baš, Angelos Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju , Slovenski etografski muzej, Založba Obzorja Maribor, 1967 (COBISS)
  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3. 
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]