Zgornja Ložnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica se nahaja v Slovenija
Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′6.27″N 15°31′4.25″E / 46.3850750°N 15.5178472°E / 46.3850750; 15.5178472Koordinati: 46°23′6.27″N 15°31′4.25″E / 46.3850750°N 15.5178472°E / 46.3850750; 15.5178472
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaSlovenska Bistrica
Površina
 • Skupno1,95 km2
Nadm. višina
340 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno380
 • Gostota190 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Zgornja Ložnica je gručasto naselje v Občini Slovenska Bistrica, v podpohorskem delu Dravinjskih goric, na levem bregu potoka Ložnica, deloma pa tudi na vznožju Pohorja.

Središče je v zaselku Venčesl, kjer se nahajajo šola, pošta, pokopališče in župnijska cerkev sv. Venčeslava, ki naj bi po legendi nastala v času češkega kralja Otokarja in je edina cerkev v Sloveniji, posvečena temu češkemu svetniku.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po najdeni kamniti sekiri ter drugih izkopaninah, je moč sklepati, da je bilo območje poseljeno že v Neolitiku. Naselje Zgornja Ložnica se v pisnih virih prvič omenja leta 1234. V pisnih zgodovinskih virih o sedanji konjiški nadžupniji je navedeno, da je le-ta do leta 1251 z Laporjem in Poljčanami segala vse do Ložnice, tega leta pa ju je župnik Peter (Plebanus sancti Georgii de Gonwiz) predal dominikanskemu samostanu v Studenicah v zameno za Tinje na Pohorju in Venčesl.[2]

Demografija[uredi | uredi kodo]

V naselju sedaj živi 380 prebivalcev, v krajevni skupnosti Zgornja Ložnica, ki jo sestavljajo naselja Zgornja Ložnica, Spodnja Ložnica, Kostanjevec, Tinjska Gora, Vinarje, Gladomes, ter zaselek Korplje pa skupno okoli 1200 prebivalcev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem". Pridobljeno dne 23.2.2016. od dne oktober 2022[slepa povezava]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Goričan, Matej: Od vrholskih, preloških in sevških zelenic do vinarskih goric, Vrhole, Krajevna skupnost Vrhole-Preloge, 2010 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]