Dvorec Štatenberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg
Lega Štatenberg 89, Štatenberg
Občina Makole
Koordinati 46°19′31.21″N 15°40′23.01″E / 46.3253361°N 15.6730583°E / 46.3253361; 15.6730583Koordinati: 46°19′31.21″N 15°40′23.01″E / 46.3253361°N 15.6730583°E / 46.3253361; 15.6730583
Arhitekt Josef Hueber (sredina 18. stol.)
Uradno ime: Štatenberg - Dvorec
Razglasitev 27. julij 2012
evid. št. 761[1]
Dvorec Štatenberg is located in Slovenija
Dvorec Štatenberg
Geografska lega: Dvorec Štatenberg, Slovenija

Dvorec Štatenberg je baročno poslopje v bližini kraja Makole na obrobju Haloz nad reko Dravinjo. Leta 1740 ga je po načrtih italijanskega arhitekta Camessinija dal postaviti grof Ignacij Maria Attems za svojo poletno rezidenco. Za Attemsi se je na gradu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov; Auerspergi, Kaiserfeldi, Conradiji, v obdobju med obema vojnama pa Neumanni. Zadnji med- in povojni lastnici aristokratskega porekla sta bili nemški grofici Mary von Crane-Matenna (por. Dyhrn) in njena hči Marija von Dyhrn. Štatenberg še danes velja za enega najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji.

Dvorec je najbolj znan po freskah in štukaturah v Viteški dvorani in elegantnih salonih, ki se nahajajo levo in desno od nje. V znamenju umetniškega snovanja zaživi jeseni, ko v barvitem septembru gosti slikarsko kolonijo.

Zgodovina gradu[uredi | uredi kodo]

Prvotni Stari grad je že sredi 13. stoletja stal v gričevju gozdnatih Haloz pod Plešivcem. Neslaven pečat Staremu gradu je v 16. stoletju vtisnil ogrski plemič Ferenc Tahi, ki je bil s svojim okrutnim ravnanjem med glavnimi povzročitelji velikega slovensko-hrvaškega upora tlačanov 1573.

V poznem 17. stoletju so se lastniki štatenberške gospoščine, grofje Attems, odločili zapustiti istoimenski, danes razrušeni srednjeveški grad nad Makolami in se preseliti v dolino. Izbrali so si zložno razgledno vzpetino v bližini in tam pozidali svoj novi dvorec, ki se je kmalu razrasel do svoje današnje imenitnosti.

Krajinski park[uredi | uredi kodo]

Občina Slovenska Bistrica je leta 1992 ribnike in grad z neposredno oklico razglasila za krajinski park. Krajinski park obsega 228 ha. Gozd okoli ribnikov daje skoraj naravni videz, če ne bi v njem izstopale orjaške duglazije - iglavci uvoženi iz Severne Amerike, ki izdajajo nekdanjo grajsko parkovno zasnovo.

Štatenberg danes[uredi | uredi kodo]

Dvorec je v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice.V pritličju dvorca danes deluje restavracija, v 1. nadstropju pa je muzej s še ohranjenim nekdanjim grajskim pohištvom in preostalo lastnino zadnje medvojne lastnice grofice Dyhrn. Najemnik restavracije je Gostinstvo Dvorec Štatenberg Peter Kociper s.p.. Grajsko klet ima v najemo Društvo vinogradnikov Makole, ki jo je uredilo leta 2001. Grajske ribnike upravlja Ribiška družina Štatenberg. Turistično društvo Štatenberg ima v souporabi pritlične prostore v katerih si je uredilo večnamensko dvorano (nekdanja grajska kavarna), turistično informacijsko pisarno (nekdanja recepcija) in etnološko zbirko (nekdanja likalnica). Hkrati turistično društvo skrbi za muzejski del dvorca in vodi oglede po njem.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Dvorec Štatenberg

Turistično-informacijski center

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 761". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Borut Mencinger, Naravni parki Slovenije, ISBN 86-11-16747-3
  • Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, 30.4.1992