Železne dveri (dvorec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Železne dveri
Železne dveri (dvorec) se nahaja v Slovenija
Železne dveri (dvorec)
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tipdvorec
LokacijaŽelezne Dveri 2
Koordinati46°29′49″N 16°11′42″E / 46.49694°N 16.19500°E / 46.49694; 16.19500Koordinati: 46°29′49″N 16°11′42″E / 46.49694°N 16.19500°E / 46.49694; 16.19500
Dokončano2. polovica 17. stoletja
Prenovljeno1990
LastnikVinska klet Dveri-Pax
Tehnični podatki
Št. nadstropij1
Železne Dveri - Vinogradniški dvorec
LegaObčina Ljutomer
RKD št.1-08750 (opis enote)[1]

Železne dveri (Eisenthor) je bil vinogradniški dvorec, zgrajen v drugi polovici 18. stoletja v Jeruzalemskih goricah južno od Ljutomera.[2] Enonadstropno oz. visokopritlično poslopje v baročnem slogu je imelo tloris v obliki črke L in kamnite profilirane obrobe okenskih odprtin, pripadalo mu je še manjše gospodarsko poslopje. Dvorec je stal ob robu istoimenske vasi.[1]

V prvotni obliki je bil dvorec zgrajen že stoletje prej na mestu dvorca iz zgodnjega 14. stoletja, ki je spadal pod posest samostana Admont, tako da je bil upodobljen na Vischerjevem zemljevidu Štajerske in bakrorezu Ljutomera z okolico v Topografiji vojvodine Štajerske konec 17. stoletja. Končno obliko je nato dobil ob prezidavi po letu 1751.[2]

Posesti je benediktinski red iz Admonta izgubil ob nacionalizaciji po drugi svetovni vojni.[3] Med leti 1986 in 1990 je bil dvorec temeljito prenovljen.[2] Benediktinci so leta 1997 z denacionalizacijo dobili Železne dveri z okoliškimi vinogradi nazaj in ga uporabljali kot vinsko klet v okviru podjetja Dveri-Pax.[3] Leta 2008 je bil dvorec razglašen za nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena.[2]

Leta 2018 pa so se na stavbi pojavile večje razpoke zaradi posedanja okoliškega terena, kar so sosedi pripisali nestrokovni prenovi in kopanju po nižje ležečih vinogradih, ki spadajo v Krajinski park Ljutomerski ribniki – Jeruzalemske gorice.[3] Dvorec je bil zapuščen in je v naslednjih letih propadal, do oktobra 2023, ko se je v celoti porušil.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1-08750«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Sapač, Igor (2022). »Grad (Gornji) Ljutomer«. Kronika. 70 (3): 611–658. doi:10.56420/Kronika.70.3.05.
  3. 3,0 3,1 3,2 Bakal, Oste (25. marec 2018). »S kopanjem v vinogradih rušijo lasten grad!«. Slovenske novice. Pridobljeno 22. decembra 2023.
  4. »Dvorec se je zrušil sam vase, kulturna dediščina lokalnega pomena v celoti uničena«. 16. oktober 2023. Pridobljeno 22. decembra 2023.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]