Pojdi na vsebino

Dvorec Črnelo

Dvorec Črnelo
Zadnja stran stavbe
Dvorec Črnelo se nahaja v Slovenija
Dvorec Črnelo
Geografski položaj v Sloveniji
Splošni podatki
Tipdvorec
LokacijaTurnše
Koordinati46°9′54″N 14°37′8″E / 46.16500°N 14.61889°E / 46.16500; 14.61889
Začetek gradnje1. polovica 13. stoletja
Dokončano1710–1762
Prenovljeno1449 (prezidava iz gradu v dvorec)
LastnikJanez Burica
Tehnični podatki
Št. nadstropij1
Dvorec Črnelo
LegaObčina Domžale
RKD št.10724 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP1. junij 2006

Dvorec Črnelo je opuščen baročni dvorec in naslednik grada Črnelo, ki stoji na zahodnem delu vasi Turnše v občini Domžale, ob cesti Češenik–Količevo na vzhodnem robu Kamniškobistriškega polja.[1]

Vhodni portal

Nadstropna štiritaktna stavba ima notranje kvadratno dvorišče z arkadami in podstrešno poletažo nad prvim nadstropjem. Arhitekturno ne izstopa, z izjemo vhodnega portala z volutami.[1] Obdaja jo park s sadovnjaki in delno ohranjenimi drevoredi iz začetka 19. stoletja, v katerem stoji grajska kapela,[2] na posestvu pa sta tudi vodnjak in manjši ribnik.[3]

Dvorec je bil zgrajen v prvi polovici 18. stoletja ob zahodnem vznožju osamelega Hribarjevega griča z materialom iz ruševin tamkajšnjega gradu, ki je nekoč stal na vrhu griča.[4] V veži dvorca je vzidana plošča z njega iz leta 1449.[1] Prvotni grad Črnelo je omenjen že konec 13. stoletja kot sedež gospodov Črnelskih, leta 1449 pa je prešel v last grofov Lambergov, ki so ga prezidali v štirioglato stavbo z obrambnimi stolpi. V tej obliki ga je leta 1679 upodobil Valvasor,[4] zdaj pa so od njega ostali samo sledovi.[5]

Tako dvorec kot park imata od leta 2006 status nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena.[1][2] Že pred tem ga je odkupil podjetnik Janez Burica in se ga namenil obnoviti v turistične namene ter za kulturne prireditve,[3][6] vendar je bila do leta 2023 obnovljena samo kapela.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10724«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. 1 2 »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10725«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  3. 1 2 Šutej Adamič, Jelka (22. januar 2016). »Zakaj lastnikom gradov (še vedno) vzeti vse, kar se da«. Delo. Pridobljeno 24. julija 2024.
  4. 1 2 3 »Grad Črnelo«. Kamra. 1. junij 2023. Pridobljeno 24. julija 2024.
  5. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10656«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  6. ↑ Koman, Kristina (8. november 2011). »Novodobni graščaki«. Finance. Pridobljeno 24. julija 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]