Šrotenturn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Šrotenturn (Detelova graščina)
Šrotenturn
Šrotenturn
Lega Pot na Jošta 51, Kranj (Stražišče)
Mestna občina Kranj
Koordinati 46°14′07.50″N 14°20′21.30″E / 46.2354167°N 14.3392500°E / 46.2354167; 14.3392500Koordinati: 46°14′07.50″N 14°20′21.30″E / 46.2354167°N 14.3392500°E / 46.2354167; 14.3392500
Zgrajeno 1573
Uradno ime: Kranj - Šempetrska graščina
Razglasitev 25. julij 2007
evid. št. 9201[1]
Šrotenturn is located in Slovenija
Šrotenturn
Geografska lega: Šrotenturn (Detelova graščina), Slovenija

Grad ali graščina Šrotenturn (Schrottenturn, Detelova graščina) zgrajen v drugi polovici 16. stoletja leži na ravnici pod pobočjem Šmarjetne gore, v neposredni bližini predromanske podružnične kapele sv. Petra, na robu naselja Stražišča - Kranj. Danes so v njem stanovanja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Posest je bila sprva v lasti freisinških škofov, ki pa jim je bila že tako zgodaj odtujena, da jo ohranjeni srednjeveški urbarji sploh več ne omenjajo. V urbarju iz leta 1423 je lastnik posesti družina Peisser, ki so bili oskrbniki na loškem stolpu, katero 1499 nasledi sorodnik Mihael Froesach. V 16. stoletju so jo imeli v posesti gospodje Schrotti, ki so po Valvasorju[2]prezidali stari dvor - graščino ali jo celo pozidali na novo v izrazito stanovanjsko graščino. Graščina je po njih dobila tudi svoje ime. Ljudsko ime "Šempetrski grad" pa je dobila tudi po bližnji grajski kapeli sv. Petra. Leta 1574 nastopa prvi znani lastnik graščine Krištof Teuffenpacher, ki je takrat prodal posest Filipu pl. Sigesdorfu[3]. Dediči slednjega so posest z graščino posedovali do leta 1647 (Leonhard pl. Sigesdorf v letih 1619−1628; Janez Baltazar pl. Sigesdorf do 1644), ko jo je pridobil Janez pl.Pučar, poročen z Dorotejo Sidonijo roj. Sigesdorf. Ko se je ta po Janezovi smrti leta 1650 v drugič poročila, je posest prinesla Mihaelu Dienstmannu. Njuna hči Sidonija je s poroko 1679 posest prinesla Janezu Žigi Topperzer-ju. Gospostvo je podedoval njun sin Janez Joahim, ki je umrl leta 1757 brez otrok.[4] Gospostvo je podedovala njegova sestra Doroteja Sidonija pl. Garzarolli, ki ga je izročila sinu Antonu Jožefu. Ta je posest v oporoki prepustil svoji ženi Mariji Jožefi roj. Pagliaruzzi. Ta je leta 1807 posest izročila svojemu zetu Jožefu pl. Vest-u, ki je bil upokojeni oficir in profesor agronomije. Rodbina Vest-ov je ostala lastnik graščine in gospostva do leta 1902. Tega leta je poročnik linijske ladje Viktor pl. Vest posestvo prodal tajniku deželne vlade in vodji okrajnega glavarstva v Logatcu Otonu pl. Deteli, po kateremu je graščina za nekaj časa dobila tudi svoje ime kot "Detelova graščina".

Opis stavbno zgodovinskih značilnosti[uredi | uredi kodo]

Enonadstropni, nepodkleteni, že hudo zapuščen dvorec je pozidan na ključastem tlorisu. Na severni strani drži vanj polkrožno sklenjen, rustikalno oblikovan portal z ovalno zavitim čelom iz perašickega groha s heraldičnim, že hudo zabrisanim sklepnikom rodovine Topperzer - Garzarolli v temenu nad katerim je vzidana heraldična plošča (kopija) rodbine Sigesdorf z letnico 1574.


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9201". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/477.
  3. ^ ARS, Zap. inv. XLVII T-31, str. 7/1; Zbirka listin, 1590 maj 1; 1596 januar 25.
  4. ^ ARS, Zap. inv. XLVII T-52; Dež. deska, gl. knj. VIII/193.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stopar, Ivan (1996). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Ljubljana: Viharnik. ISBN 961-6057-06-5. 
  • Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1982

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

http://www.slovenia.info/?grad=1350&lng=2

Glej tudi[uredi | uredi kodo]