Nadškofija München in Freising
| Nadškofija of München in Freising Archidioecesis Monacensis et Frisingensis | |
|---|---|
 | |
| Področje | |
| Država |  Nemčija |
| Metropolija | München in Freising |
| Statistika | |
| Površina | 11,998 km2 |
| Prebivalcev - Katoličani | 1,824,758 (53.3%) |
| Splošno | |
| Verska skupnost | rimskokatoliška |
| Obred | Rimski obred |
| Ustanovitev | 739 |
| Stolnica | Stolnica Matere Božje, München |
| Sostolnica | Sostolnica Matere Božje in sv. Korbinijana, Freising |
| Zavetnik | sveti Korbinijan |
| Vodstvo | |
| Papež | Frančišek |
| Nadškof | Reinhard Marx, Papež Benedikt XVI. |
| Pomožni škof | Wolfgang Bischof, Bernhard Haßlberger |
| Zemljevid | |
 | |
| Uradna stran | |
| Erzbistum-muenchen-und-freising.de | |
| Catholic-hierarchy.org | |
Nadškofija München in Freising (nemško Erzbistum München und Freising, latinsko Archidioecesis Monacensis et Frisingensis) je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji. Uradno je bila ustanovljena leta 739 v Freisingu (Brižinah; im. Brižinje), 1294 je bila povzdignjena v knezoškofijo, leta 1818 oziroma 1821 pa je bil škofijski sedež prenešen v München, ko je škofija dobila sedanje ime. Je tradicionalno najpomembnejša nemška (nad)škofija in metropolija, njen nadškof je vselej tudi kardinal.
Ustanovitev[uredi | uredi kodo]
Za prvega freisinškega škofa velja Korbinian (Corbinianus), je ustanovitveni svetnik škofije, čeprav je bila freisinška škofija uradno ustanovljena šele leta 739 s škofom Bonifacijem. Sv. Korbinian je še danes zavetnik münhenške in freisinške nadškofije. Medved, njegov atribut, ki naj bi mu po legendi nosil tovor prek Alp, krasi freisinški mestni grb.
Ordinariji[uredi | uredi kodo]
Freisinški škofje[uredi | uredi kodo]
- Sveti Korbinijan (723-730)
- Erinbert (739-747)
- Jožef Freisinški tudi Jožef Veronski (747-764)
- Aribo (764-783)
- Atto (784-810)
- Hitto (811-834)
- Erchanbert (835-854)
- Anno (855-875)
- Arnold (875-883)
- Walto (883-903)
- Uto (903-907)
- Dracolf (907-926)
- Wolfram (926-937)
- Lampert (937-957)
- Abraham (957-994)
- Goteskalk (994-1006)
- Egilbert iz Moosburga (1006-1039)
- Nitger (1039-1052)
- Ellenhard (1052-1078)
- Meginward (1078-1098)
- Henrik I. (1098-1137)
- Oton I. (1138-1158)
- Albert I. (1158-1184)
- Oton II (1184-1220)
- Gerold von Waldeck (1220-1230)
- Konrad I. (1230-1258)
- Konrad II. (1258-1278)
- Friderik Montalbski (1279-1282)
- Enicho (1283-1311)
Freisinški knezoškofje[uredi | uredi kodo]
- Gottfrid (1311-1314)
- Konrad III. (1314-1322)
- Janez I. Wulfing (1323-1324)
- Konrad IV. (1324-1340)
- Janez II. (1340-1349)
- Albert II. (1349-1359)
- Pavel (1359-1377)
- Leopold (1377-1381)
- Berchtold (1381-1410)
- Konrad V. Hebenstreit (1411-1412)
- Herman Celjski (1412-1421)
- Nikodem (1421-1443)
- Henrik II. (1443-1448)
- Janez Grünwalder (1448-1452)
- Janez Tülbeck (1453-1473)
- Sikst (1474-1495)
- Rupert (1495-1498)
- Filip (1499-1541)
- Henrik Pfalzgraf Renski (1541-1552)
- Leon Lesch (1552-1559)
- Moritz (1559-1566)
- Ernest Bavarski (1566-1612)
- Štefan (1612-1618)
- Vid Adam Gepeckh (1618-1651)
- Albrecht Sigmund (1651-1685)
- Jožef Klemen Kajetan Bavarski (1685-1694)
- Janez Franc (1695-1727)
- Janez Teodor Bavarski (1727-1763)
- Klemen Venceslav Saksonski (1763-1768)
- Ludvik Jožef (1769-1788)
- Maks Polikarp (1788-1789)
- Jožef Konrad (1790-1803)
- Jožef Jakob (1803-1818)
Münchenski in freisinški nadškofje[uredi | uredi kodo]
- Lothar Anselm von Gebsattel (imenovan 1818, potrjen kmalu zatem, vendar najprej samo apostolski administrator, nadškof od 1821, umrl 1846)
- Karl-August von Reisach (1846-1856), on in njegovi nasledniki so tudi kardinali
- Franziskus von Bettinger (1909-1917)
- Michael von Faulhaber (1917-1952)
- Joseph Wendel (1952-1960)
- Julius Döpfner (1961-1976)
- Joseph Alois Ratzinger (1977-1982), 2005-2013 papež Benedikt XVI.
- Friedrich Wetter (1982-2007)
- Reinhard Marx (2007, kardinal od 2010)
Viri[uredi | uredi kodo]
- Schlecht, J. (1989): Die deutsche freisinger Bischofs-Chronik - Freising : Historischen Vereins
