Nadškofija München in Freising

Nadškofija of München in Freising Archidioecesis Monacensis et Frisingensis
Področje
Država	Nemčija
Metropolija	München in Freising
Statistika
Površina	11,998 km2
Prebivalcev - Katoličani	1,824,758 (53.3%)
Splošno
Verska skupnost	rimskokatoliška
Obred	Rimski obred
Ustanovitev	739
Stolnica	Stolnica Matere Božje, München
Sostolnica	Sostolnica Matere Božje in sv. Korbinijana, Freising
Zavetnik	sveti Korbinijan
Vodstvo
Papež	Frančišek
Nadškof	Reinhard Marx
Pomožni škof	Wolfgang Bischof, Bernhard Haßlberger
Zemljevid
Uradna stran
Erzbistum-muenchen-und-freising.de
Catholic-hierarchy.org

Nadškofija München in Freising (nemško Erzbistum München und Freising, latinsko Archidioecesis Monacensis et Frisingensis) je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji. Uradno je bila ustanovljena leta 739 v Freisingu (Brižinah), leta 1821 pa je bil škofijski sedež prenešen v München, ko je škofija dobila sedanje ime.

Ustanovitev

Za prvega freisinškega škofa velja Korbinian (Corbinianus), je ustanovitveni svetnik škofije, čeprav je bila freisinška škofija uradno ustanovljena šele leta 739 s škofom Bonifacijem. Sv. Korbinian je še danes zavetnik münhenške in freisinške nadškofije. Medved, njegov atribut, ki naj bi mu po legendi nosil tovor prek Alp, krasi freisinški mestni grb.

Ordinariji

Freisinški škofje

• Sveti Korbinijan (723-730)
• Erinbert (739-747)
• Jožef Freisinški tudi Jožef Veronski (747-764)
• Aribo (764-783)
• Atto (784-810)
• Hitto (811-834)
• Erchanbert (835-854)
• Anno (855-875)
• Arnold (875-883)
• Walto (883-903)
• Uto (903-907)
• Dracolf (907-926)
• Wolfram (926-937)
• Lampert (937-957)
• Abraham (957-994)
• Goteskalk (994-1006)
• Egilbert iz Moosburga (1006-1039)
• Nitger (1039-1052)
• Ellenhard (1052-1078)
• Meginward (1078-1098)
• Henrik I. (1098-1137)
• Oton I. (1138-1158)
• Albert I. (1158-1184)
• Oton II (1184-1220)
• Gerold von Waldeck (1220-1230)
• Konrad I. (1230-1258)
• Konrad II. (1258-1278)
• Friderik Montalbski (1279-1282)
• Enicho (1283-1311)

Freisinški knezoškofje

• Gottfrid (1311-1314)
• Konrad III. (1314-1322)
• Janez I. Wulfing (1323-1324)
• Konrad IV. (1324-1340)
• Janez II. (1340-1349)
• Albert II. (1349-1359)
• Pavel (1359-1377)
• Leopold (1377-1381)
• Berchtold (1381-1410)
• Konrad V. Hebenstreit (1411-1412)
• Herman Celjski (1412-1421)
• Nikodem (1421-1443)
• Henrik II. (1443-1448)
• Janez Grünwalder (1448-1452)
• Janez Tülbeck (1453-1473)
• Sikst (1474-1495)
• Rupert (1495-1498)
• Filip (1499-1541)
• Henrik Pfalzgraf Renski (1541-1552)
• Leon Lesch (1552-1559)
• Moritz (1559-1566)
• Ernest Bavarski (1566-1612)
• Štefan (1612-1618)
• Vid Adam Gepeckh (1618-1651)
• Albrecht Sigmund (1651-1685)
• Jožef Klemen Kajetan Bavarski (1685-1694)
• Janez Franc (1695-1727)
• Janez Teodor Bavarski (1727-1763)
• Klemen Venceslav Saksonski (1763-1768)
• Ludvik Jožef (1769-1788)
• Maks Polikarp (1788-1789)
• Jožef Konrad (1790-1803)
• Jožef Jakob (1803-1818)

Münchenski in freisinški nadškofje

• Lothar Anselm von Gebsattel (imenovan 1818, potrjen kmalu zatem, vendar najprej samo apostolski administrator, nadškof od 1821, umrl 1846)
• Karl-August von Reisach (1846-1856), on in njegovi nasledniki so tudi kardinali
• Franziskus von Bettinger (1909-1917)
• Michael von Faulhaber (1917-1952)
• Joseph Wendel (1952-1960)
• Julius Döpfner (1961-1976)
• Joseph Alois Ratzinger (1977-1982), od 2005 papež Benedikt XVI.
• Friedrich Wetter (1982-2007)
• Reinhard Marx (2007, kardinal od 20. novembra 2010)

Viri

• Schlecht, J. (1989): Die deutsche freisinger Bischofs-Chronik - Freising : Historischen Vereins