Pagliaruzzi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Pagliaruzzi tudi Pagliarucci so bila posestniška, podjetniška, uradniška ter plemiška družina, ki izvira iz Benetk in se je naselila na območju slovenskih dežel sredi 17. stoletja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetnik družine je bil Peter Pagliaruzzi, ki se je iz Benetk priselil na obalno gospostvo Devin pri Trstu (gospostvo Devin je sodilo pod Kranjsko), od koder se je družina širila na Goriško ter v 18. stoletju še drugod po Kranjskem, ter se danes potomci pretežno nahajajo v Avstriji in Sloveniji.[1]

Spočetka 18. stoletja je družina vodila davčna urada v Solkanu ter Kobaridu. Poleg tega se je pričela ukvarjati z gozdarstvom[2] in sredi 18. stoletja svoje delovanje usmerjala še v industrijo ter gospodarjenje z zemljiškimi gospostvi. Med drugim je družina imela v lasti zemljiška gospostva Kieselstein, Golnik (občina Kranj), Glince, Bokalce in Cekinov grad (Ljubljana),[3] od industrijskih obratov pa Jezersko glažuto v javorniških gozdovih pri Cerknici[4][5] ter tovarno žime v Stražišču pri Kranju.[6]

Pagliaruzzijevi so bili ob začetku 19. stoletja že dobro povezani s kranjskim plemstvom, posebej tesni so bili stiki z družinami Zois, Pollini, Codelli, sorodstvene veze pa so segale tudi med koroško plemstvo,[7] zato ne čudi da sta dve veji družine Pagliaruzzi v začetku 19. stoletja pridobili plemiški naziv in bila ta na Kranjskem sprejeta med kranjske deželane.

Plemiški naziv goriške veje se je glasil "plemeniti Edelheim" kranjske veje pa "vitezi s Kieselsteina", medtem, ko druge družinske veje niso prejele avstrijskega plemstva. Viteška veja Pagliaruzzijev se je pričela z zdravnikom Natalisom Pagliaruzzijem, ki je družini pridobil moč z uspešnim podjetniškim in političnim delovanjem, ime njegovega sina Sigismunda Pagliaruccija se javi med prvimi prostozidarji.[8] Še pred francosko zasedbo so bili v družini izraziti simpatizerji Napoleona oziroma njegovih idej, kar jim je po ponovni vzpostavitvi avstrijske oblasti prineslo očitke frankofilstva.[3]

Po Sigismundovi smrti je pričela moč družine hitro kopneti ter je do pričetka 20. stoletja izgubila večino premoženja in vpliva.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Natalis Pagliaruzzi je bil eden od prijateljev in prvih biografov Žige Zoisa, ki je 1819 sestavil delo Biografia di Sigismondo Zois Barone d'Edelstein (hrani SAZU).
  • Ob razglasitvi Cekinovega gradu za kulturni spomenik državnega pomena, je v utemeljitvi navedeno, da je pri Pagliaruzzijevih (kot domači učitelj) bival tudi France Prešeren (Uradni list RS, št. 20/2002).

Zemljiška gospostva in posesti[uredi | uredi kodo]

Skozi zgodovino je imela družina v posesti naslednje graščine in gospostva:[9]

Grad Kieselstein na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679

Posestva kranjske veje:

Kranjska

Koroška

  • Frankenstein (grad, občina Velikovec).[1]

Vidnejši pripadniki[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Rodovnik Ankershoffen v Zur Genealogie der HOF(F)ER,von HOFFERN,HOFFER von AN(C)KERSHOF(F)EN,Reichsritter von ANKERSHOFEN, Freiherrn von ANKERSHOFEN. http://www.ankershofen.at/de/
  2. http://www.trebusa.si/GorenjaTrebu%C5%A1a/Zgodovina/SteklarskaindustrijanazgornjemGori%C5%A1kem/tabid/1225/Default.aspx
  3. 3,0 3,1 Kidrič, Francè. "Regen Janezagliaruzzi vitez s Kieselsteina, Sigismund". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 
  4. Prirodoslovni muzej Slovenije. Opuščeni glažuti na notranjskih Javornikih. http://www.pms-lj.si/si/razstave/arhiv/opusceni-glazuti-na-notranjskih-javornikih
  5. Gozdarski vestnik 1953. http://zgds.si/wp-content/uploads/2013/03/gv1953_find_com_Part2.pdf
  6. Gorenjski muzej Kranj. Sita iz konjske žime. http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=160
  7. Rodovnik Ankershoffen v Zur Genealogie derHOF(F)ER,von HOFFERN,HOFFER von AN(C)KERSHOF(F)EN,Reichsritter von ANKERSHOFEN, Freiherrn von ANKERSHOFEN. http://www.ankershofen.at/de/
  8. Velika Loža Slovenije. http://www.prostozidarstvo.si/?s=5&ln=sl&print=1
  9. Smole, Majda (1982). Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije. COBISS 13303041.