Dvorec Slatna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
dvorec Slatna
Dvorec slatna.jpg
nekdanji dvorec Slatna
LegaŠmartno pri Litiji
Občina Šmartno pri Litiji
Koordinati46°2′42″N 14°51′7″E / 46.04500°N 14.85194°E / 46.04500; 14.85194Koordinati: 46°2′42″N 14°51′7″E / 46.04500°N 14.85194°E / 46.04500; 14.85194
Uradno ime: Šmartno pri Litiji - Razvaline gradu Slatna
evid. št.20065[1]
Dvorec Slatna is located in Slovenija
Dvorec Slatna
Geografska lega: dvorec Slatna, Slovenija
Dvorec Slatna na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869

Dvorec Slatna (nemško Slatenegg) je stal pri Šmartnem pri Litiji, na mestu prazgodovinske naselbine in je danes skromna razvalina.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Dvorec Slatna v Valvasorjevi topografiji leta 1679

V 14. stoletju je na tem kraju stal stolpast dvor plemiške rodbine Slattenegkov. Verjetno v začetku 17. stoletja so poslopje prezidali v dvorec Slatna.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 16. stoletju so bili lastniki plemeniti Peltzhoferji, Wazenbergi, Scharffenecki in Graffenwegerji. Leta 1692 je Slatno kupil baron Jurij Krištof Ott pl. Ottenheimb in jo še istega leta odstopil baronici Mariji Izabeli Wernegkh. Po njeni smrti je dve leti pozneje gospoščino podedoval njen sin, grof Ernest Barbo-Wachsenstein in v lasti te rodbine je ostala Slatna do leta 1753, ko jo je dobila baronica Notburga Gusič, roj. Barbo. Gusiči so gospoščino prodali Matiji Pehaniju leta 1845, ki pa ni bil dolgo lastnik. Leta 1855 je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne ter je bila uničena zaradi gradnje ceste po njej.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20065". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]