Dvorec Beltinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dvorec Beltinci
Baročni grad Beltinci.JPG
Dvorec Beltinci se nahaja v Slovenija
Dvorec Beltinci
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tipdvorec
Lokacijasredi Beltincev
Koordinati46°36′25″N 16°13′52″E / 46.60694°N 16.23111°E / 46.60694; 16.23111Koordinati: 46°36′25″N 16°13′52″E / 46.60694°N 16.23111°E / 46.60694; 16.23111
Dokončano1532 (prva omemba)
Prenovljeno1690
Tehnični podatki
Št. nadstropij1
Beltinci - Grad
LegaObčina Beltinci
RKD št.6790 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP18. avgust 2012

Dvorec Beltinci ali grad Beltinci (nemško Balatincz) stoji v naselju Beltinci v Občini Beltinci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad so pozidali grofje Banffyji v začetku 16. stoletja, v 17. stoletju pa je bil predelan v nadstropni dvorec s tipično panonsko arhitekturo.

Samo naselje je prvič omenjeno že leta 1322 kot Belethfalua. Po legendi je bila v vasi zelo lepa kobila, ki jo je pastir vsakič česal z glavnikom. In po tej Beli, kot so klicali kobilo, se je vas začela imenovati Belotinci.

Ogrožena dediščina skozi zgodovino[uredi | uredi kodo]

Beltinski grad je prvič omenjen v dnevniku Bánffyjeve rodbine leta 1532, vendar naj bi graščina izvirala že iz 13. stoletja. Turška pustošenja konec 17. stoletja in ropanja Krucov na začetku 18. stoletja po Prekmurju in sosednih deželah so pustila sledi tudi na sicer mogočni graščini.

Petdesetih let preteklega stoletja jo je jugoslovanska komunistična oblast hotela porušiti. Temu se je uspešno zoperstavil zaljubljenec v starine in njihov zbiralec Nikolaj Szepessy. [2] [3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6790". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. "Beltinski grad". Kamra. 27. avgust 2021. Pridobljeno dne 27. september 2021.
  3. "Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj". A. Nana Rituper Rodež v Vestniku. 27. avgust 2021. Pridobljeno dne 27. september 2021.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]