Barbova graščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Barbova graščina
Barbova graščina se nahaja v Slovenija
Barbova graščina
Barbova graščina
Geografska lega: Barbova graščina, Slovenija
LegaVesela Gora
Občina Šentrupert
Koordinati45°58′12″N 15°4′44″E / 45.97000°N 15.07889°E / 45.97000; 15.07889Koordinati: 45°58′12″N 15°4′44″E / 45.97000°N 15.07889°E / 45.97000; 15.07889
Zgrajeno18. st.
Uradno ime: Vesela Gora - Barbova graščina
Razglasitev19. december 2003
evid. št.7845[1]

Barbova graščina se nahaja na Veseli gori pri Šentrupertu na Dolenjskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgrajena je bila leta 1768 na mestu nekdanje manjše cerkvene hiše za potrebe stalnega prebivanja veselogorskega duhovnika, med večjimi romanji pa je služila tudi kot prenočišče. Z ukinitvijo romanj na Veselo Goro leta 1782, je izgubila svoj prvotni namen. Po letu 1825 je prešla v last družine Barbo, ki si je v njej uredila bivališče. V njihovi lasti je ostala do 1938. leta, ko je prešla v last Winzorja Edeltranta. Leta 1942 je bila delno požgana, notranja oprema pa delno raznešena. Po drugi svetovni vojni je bila stavba nacionalizirana in delno obnovljena. Leta 1974 je bila v njenem pritličju urejena etnološka muzejska zbirka, v prvem nadstropju pa je Čebelarska družina Šentrupert - Mirna leta 1984 uredila spominski sobi, posvečeni Petru Pavlu Glavarju in Aleksandru Lunačku.[2]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Graščina je zasnovana kot enonadstropna, delno podkletena, iz kamna zgrajena stavba izrazito podolžnega tlorisa (dolžine 34 metrov in širine 12 metrov), s simetrično dvokapno streho, ki je na obeh čelnih straneh zaključena s polnim čopom in je pokrita z opečnim bobrovcem. Njeno severo-zahodno pročelje členi rizalit, ki v tlorisu delno izstopa iz osnovnega tlorisa. V njem je stopnišče, ki povezuje med seboj klet, pritličje, nadstropje in podstrešje. Z daljšo stranico je stavba delno vkopana v breg. Stavba je današnjo podobo dobila leta 1768, o čemer priča tudi letnica, ki je vklesana na glavnem vhodnem kamnitem portalu. Stavba je neometana. Vse štiri fasade enakomerno členijo okna, ki imajo večinoma kamnite pravokotne okvirje. V podkletenem delu graščine je zasnovana prostorna in obokana vinska klet. V pritličju in prvem nadstropju so ob obeh povezovalnih hodnikih razporejeni različno veliki prostori, ki so v pritličju v večini obokani. Podstrešje ima odprto ostrešje, ki je sestavljeno iz tesanega smrekovega lesa v obliki konstrukcije »na stol«. Vzporedno z graščino stoji na dvorišču gospodarsko poslopje. Ohranjeno je le pritličje z obokanim hlevom. Prvotno je bila stavba zasnovana kot vrhhlevno gospodarsko poslopje.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7845«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. 2,0 2,1 Konservator ZVKDS OE Novo mesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]