Dvorec Zemono

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemono - Dvorec
Dvorec Zemono
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Lega v Sloveniji
Legagrič nad Zemonom
Občina Vipava
Koordinati45°51′19.94″N 13°56′56.98″E / 45.8555389°N 13.9491611°E / 45.8555389; 13.9491611Koordinati: 45°51′19.94″N 13°56′56.98″E / 45.8555389°N 13.9491611°E / 45.8555389; 13.9491611
Zgrajeno1689
Obnovljeno1975
RKD št.870 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP8. april 1987

Dvorec Zemono (tudi Dvorec Belvedere[2]) stoji na griču (139 mnm) med vinogradi v bližini istoimenskega kraja v Vipavski dolini, okrog 2 km zahodno od Vipave.

Zgrajen je v renesančnem slogu z značilnimi polkrožno zaključenimi zunanjimi arkadami ter poslikan je s freskami neznanega avtorja.

V njem zdaj pogosto potekajo razne prireditve: koncerte klasične glasbe, likovne razstave in poročne slovesnosti. V kletnih prostorih je restavracija.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dvorec je bil zgrajen leta 1689 kot poletna rezidenca oziroma lovski dvorec. Listine o najzgodnejšem obdobju dvorca Zemono niso ohranjene, predvsem zaradi uničenja v prvi svetovni vojni in funkcije, ki jo je dvorec imel, saj je bil le eno izmed poslopij vipavske graščine, nikoli pa sedež fevdalne posesti.[3]

Dvorec ni bil nikdar stalno naseljen. V njem so potekale zabave plemičev, v času trgatev pa so v njem pridelovali vino. Njegov prvi lastnik je bil vipavski zemljiški gospod Francesco Antonio Lanthieri. Prodal ga je baronu Levetzovu, ta ga je leta 1918 Evgenu Maierju, nato pa je bil last družin Pregelj in Kalc. V času Jugoslavije je imela v njem prodajno-razstavni salon tovarna pohištva Lipa.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 870«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Seražin, 2006, str. 83
  3. Seražin, 2006, str. 84

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Seražin, Helena (2006). Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. ISBN 978-961-6568-85-2.