Dvorec Ruperčvrh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dvorec Ruperčvrh
Valvasor - Dvorec Ruperčvrh.jpg
Dvorec Ruperčvrh v Valvasorjevi topografiji leta 1679
Lega Stranska vas pri Novem mestu
Mestna občina Novo mesto
Koordinati 45°45′54″N 15°9′11″E / 45.76500°N 15.15306°E / 45.76500; 15.15306Koordinati: 45°45′54″N 15°9′11″E / 45.76500°N 15.15306°E / 45.76500; 15.15306
Uradno ime: Stranska vas pri Novem mestu - Razvaline graščine Ruperčvrh
evid. št. 6860[1]
Dvorec Ruperčvrh is located in Slovenija
Dvorec Ruperčvrh
Geografska lega: Dvorec Ruperčvrh, Slovenija
Dvorec Ruperčvrh na Franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869
Predvojna razglednica dvorca Ruperč vrh

Dvorec Ruperčvrh (nemško Ruprechtshof) je stal v naselju Stranska vas pri Novem mestu v občini Novo mesto.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Janez Ernest Paradeiser je začel z gradnjo dvorca Ruperčvrh leta 1641. Jurij Sigmund ga je leta 1657 dokončal. 1675 si ga je s poroko pridobil baron Janez Gotfried Egkh. 1726 je bilo gospostvo prisojeno kostanjeviškemu samostanu. Leta 1763 je graščina zgorela in bila popolnoma prenovljena. 1825 je dvorec na dražbi kupil Anton Schweiger pl. Lerchenfeld. Leta 1850 ga je posedoval Julij pl. Valmagonij. Leta 1919 je dvorec posedovala Josipina Stare in je ostal v posesti Staretov do konca druge vojne. 6.aprila leta 1943 je bila graščina zažgana in uničena kamenje pa porabljeno za gradbeni materijal. Ime bližnje vasi Birčna vas verjetno izhaja iz grajskih biričev, ki so živeli v bližini dvorca Ruperčvrh.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6860". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.