Dvorec Ruperčvrh
| Dvorec Ruperčvrh | |
|---|---|
 Dvorec Ruperčvrh v Valvasorjevi topografiji leta 1679 | |
| Lega | Stranska vas pri Novem mestu Mestna občina Novo mesto |
| Koordinati | 45°45′54″N 15°9′11″E / 45.76500°N 15.15306°EKoordinati: 45°45′54″N 15°9′11″E / 45.76500°N 15.15306°E |
| Uradno ime: Stranska vas pri Novem mestu - Razvaline graščine Ruperčvrh | |
| evid. št. | 6860[1] |
  Geografska lega: Dvorec Ruperčvrh, Slovenija | |
Dvorec Ruperčvrh (nemško Ruprechtshof) je stal v naselju Stranska vas pri Novem mestu v občini Novo mesto.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Janez Ernest Paradeiser je začel z gradnjo dvorca Ruperčvrh leta 1641. Jurij Sigmund ga je leta 1657 dokončal. 1675 si ga je s poroko pridobil baron Janez Gotfried Egkh. 1726 je bilo gospostvo prisojeno kostanjeviškemu samostanu. Leta 1763 je graščina zgorela in bila popolnoma prenovljena. 1825 je dvorec na dražbi kupil Anton Schweiger pl. Lerchenfeld. Leta 1850 ga je posedoval Julij pl. Valmagonij. Leta 1919 je dvorec posedovala Josipina Stare in je ostal v posesti Staretov do konca druge vojne. 6.aprila leta 1943 je bila graščina zažgana in uničena kamenje pa porabljeno za gradbeni material. Ime bližnje vasi Birčna vas verjetno izhaja iz grajskih biričev, ki so živeli v bližini dvorca Ruperčvrh.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- »Dvorci v Sloveniji:Ruperčvrh«. Slosi.info.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6860«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.