Slovenska Bistrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica is located in Slovenija
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′25.04″N 15°34′30.39″E / 46.3902889°N 15.5751083°E / 46.3902889; 15.5751083Koordinati: 46°23′25.04″N 15°34′30.39″E / 46.3902889°N 15.5751083°E / 46.3902889; 15.5751083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Slovenska Bistrica
Površina
 • Skupno 8,0 km2
Nadmorska višina 274,9 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 7.894
 • Gostota 990 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2310 Slovenska Bistrica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Slovenska Bistrica - Mestno jedro
Lokacija Občina Slovenska Bistrica
RKD št. 660 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 19. marec 2013

Slovenska Bistrica (O tem zvoku izgovorjava ) je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji. Je upravno, kulturno in gospodarsko središče Občine Slovenska Bistrica. Ima izredno ugodno prometno lego, saj leži ob avtocesti A1 (Maribor - Ljubljana), obenem pa ostaja pomembno izhodišče za Podpohorske gorice, pohorska smučišča in gozdove. Ugodne življenjske pogoje je mesto nudilo prebivalcem že v davnini, danes pa tod živi in ustvarja okoli 7000 prebivalcev. Z mestom je zraščeno naselje Zgornja Bistrica, ki leži nekoliko višje ob potoku Bistrica na pobočju Pohorja.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Vodno ime Bistrica je slovanskega izvora in izhaja iz občne besede bystrica v pomenu 'hitro tekoča voda', ta pa iz pridevnika bystrъ (hitro tekoč, deroč).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slovenska Bistrica velja za eno najstarejših mest na Slovenskem. Mesto je nastalo na križišču cest v smeri današnjega Maribora, Celja in Ptuja na ostalinah rimskega naselja Civitas Nagotiana. Zaradi ugodne lege je kraj zgodaj postal mesto in trgovsko središče. Prvotno naselje so okoli leta 1300 obdali z obrambnim zidom in na vogalih utrdili s stolpi. Mestne pravice je dobilo med 1297 in 1310, ko so tudi dovolili pobiranje mitnine Ptujčanom, ki so vozili blago na Koroško. Kot Slovenska Bistrica se mesto prvič omenja leta 1565, dotlej pa le kot Bistrica. Bistrica je utrpela škodo med turškim ropanjem in tremi požari, ki so ga vsakokrat upepelili. Večino stavb so postavili od 18. stoletja naprej, ko se je kraj zaradi razvoja obrti in furmanstva pričel hitro širiti.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Mestu dajejo svojevrstno posebnost:

Kulturno pomembnih je še nekaj drugih zgradb ob cesti med Dunajem in Trstom.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 660". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Radovanovič, Sašo Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1996 (COBISS) , ISBN 86-7195-219-3