Cezlak
Cezlak | |
|---|---|
 | |
  Cezlak Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°25′1.8″N 15°26′20.61″E / 46.417167°N 15.4390583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Slovenska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 0,34 km2 |
| Nadm. višina | 581,0 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 65 |
| • Gostota | 190 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2317 Oplotnica |
| Zemljevidi | |
Cezlak je naselje v Občini Slovenska Bistrica.
Lega[uredi | uredi kodo]
Cezlak je naselje na južni strani Pohorja, ki leži v ozki dolini reke Oplotniščice, ob cesti Oplotnica - Lukanja. Naselje in kamnolom se nahajata okoli 3,5 km od Oplotnice, na nadmorski višini okoli 600 metrov.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Strnjeno naselje Cezlak je bilo do leta 1953 del naselja Kot, ki je že na meji višinske poselitve in ga pretežno sestavljajo samotne kmetije, katerih prebivalci se preživljajo večinoma z gozdarstvom in živinorejo. [2]
Začetek izkoriščanja kamna v Cezlaku sega v leto 1864, intenzivneje pa so ga pričeli izkoriščati po letu 1891. Rodbina Windischgraetz je prvotni kop razširila in pričela z načrtnim pridobivanjem. V posesti rodbine je kamnolom bil do leta 1919, ko ga je v najem vzel nemški žid Erlich, prebivajoč v Zagrebu. [3]
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V Cezlaku se nahaja kamnolom kjer lomijo granodiorit, za katerega so prvotno mislili, da je granit oz. tonalit.
Približno 300 m od kamnoloma je ob cesti proti Lukanji danes opuščeni manjši kamnolom, med domačini znan kot »Zeleni pruh«, [4] kjer so lomili čizlakit [5] , ki ga je po kraju Cezlak leta 1939 poimenoval profesor Vasilij V. Nikitin. Čizlakit je globočnina, v glavnem iz svetlozelenega avgita, temnozelene rogovače in belih plagioklazov. Nahajališče te kamnine se v svetu takšni obliki pojavlja le na tem mestu. Čizlakit je cenjen kot okrasni kamen, zaradi številnih mineralov, ki vsebujejo železo, pa je primernejši za zaprte prostore. [6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Hazler Vito. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini: Kamnolom granodiorita v Cezlaku. Občina Zreče. str. 136, 137. COBISS 257944576. ISBN 978-961-91854-3-8.
- ↑ Hazler Vito. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini: Kamnolom granodiorita v Cezlaku. Občina Zreče. str. 137. COBISS 257944576. ISBN 978-961-91854-3-8.
- ↑ Hazler Vito. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini: Kamnolom čizlakita v Cezlaku. Občina Zreče. str. 143. COBISS 257944576. ISBN 978-961-91854-3-8.
- ↑ Hazler Vito. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini: Kamnolom čizlakita v Cezlaku. Občina Zreče. str. 140, 141. COBISS 257944576. ISBN 978-961-91854-3-8.
- ↑ Hazler Vito. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini: Kamnolom čizlakita v Cezlaku. Občina Zreče. str. 142. COBISS 257944576. ISBN 978-961-91854-3-8.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Cezlak), Ljubljana, 1991
- Hazler, Vito Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini, Občina Zreče, Zreče, 2011 (COBISS)
- Kuzman, Jože Kamnito bogastvo Pohorja, Jože Kuzman, Slovenske Konjice, 2012. (COBISS)
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Škrinjar, Vida Cezlak - moja vas: seminarska naloga, Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, 1999 (COBISS)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Geografski obzornik (leto 2004, letnik 51 številka 4): Cezlak Arhivirano 2006-04-23 na Wayback Machine.
- Fotografija čizlakita[mrtva povezava]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
