Šmartno na Pohorju
Šmartno na Pohorju Sveti Martin na Pohorju (do 1952) | |
|---|---|
 | |
  Šmartno na Pohorju Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°EKoordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Slovenska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 3,14 km2 |
| Nadm. višina | 774,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 177 |
| • Gostota | 56 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2315 Šmartno na Pohorju |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Šmartno na Pohorju - Vas | |
| Lega | Občina Slovenska Bistrica |
| RKD št. | 6899 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 19. marec 2013 |
Šmartno na Pohorju je naselje in največja krajevna skupnost v Občini Slovenska Bistrica.
Razloženo vaško naselje s strnjenim jedrom se nahaja na jugovzhodnem delu Pohorja, na podolgovatem hrbtu med dolinama potokov Devine in Velike Polskave, južno pod Hudejevim vrhom (841 mnm). Obcestno jedro naselja je ob lokalni cesti Slovenska Bistrica - Trije kralji - Osankarica, okrog župnijske cerkve sv. Martina,
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Po zavetniku župnijske cerkve se je naselje do leta 1952 imenovalo Sveti Martin na Pohorju,[3][4][5] to ime pa še vedno nosi župnija sv. Martina na Pohorju.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Rimljani so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje, osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju n. št. odkrili sklade marmorja in h kamnolomu pripeljali delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina, od katere so ohranjeni ostanki nekaterih rimskih vil, je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.
NOB[uredi | uredi kodo]
Prve partizanske akcije na naselje so opravili borci Ruške čete v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. septembra 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala partizanska bolnišnica Jesen.
Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]
V jedru naselja stoji romanska župnijska cerkev sv. Martina, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Cerkev sodi med pri nas redke cerkvene stavbe s pravokotnim prezbiterijem iznad katerega se dviga korni zvonik, ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali ladjo in ji simetrično prizidali dve kapeli. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevsko emporo in prizidali zakristijo. Veliki oltar s kipoma sv. Petra in Pavla ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.
V župnišču hranijo baročno sliko sv. Florjana, na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska kostnica s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6899". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik.Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana : DZS, 1996. (COBISS)
