Šmartno na Pohorju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šmartno na Pohorju

Sveti Martin na Pohorju (do 1952)
Šmartno na Pohorju.jpg
Šmartno na Pohorju is located in Slovenija
Šmartno na Pohorju
Šmartno na Pohorju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°E / 46.4446250; 15.5397583Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°E / 46.4446250; 15.5397583
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSlovenska Bistrica
Površina
 • Skupno3,14 km2
Nadm. višina
774,5 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno175
 • Gostota56 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Šmartno na Pohorju - Vas
LegaObčina Slovenska Bistrica
RKD št.6899 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP19. marec 2013

Šmartno na Pohorju je naselje in največja krajevna skupnost v Občini Slovenska Bistrica.

Šmartno na Pohorju je razloženo naselje s strnjenim jedrom na jugovzhodnem delu Pohorja ob lokalni cesti Slovenska Bistrica -Trije kralji- Osankarica. Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Martin na Pohorju,[3][4][5] to ime pa še vedno nosi župnija sv. Martina na Pohorju.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Rimljani so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju n. št. našli nahajališče marmorja in h kamnolomu pripeljali tuje delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina kamnosekov je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.

Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]

V jedru naselja stoji romanska cerkev sv. Martina, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Zgradba sodi med redke primerke cerkva s pravokotnim prezbiterijem iznad katerega se dviga korni zvonik, ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali ladjo in ji simetrično prizidali dve kapeli. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevsko emporo in prizidali zakristijo. Veliki oltar s kipoma sv. Petra in Pavla ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.

V župnišču hranijo baročno sliko sv. Florjana, na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska kostnica s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.

NOB[uredi | uredi kodo]

Prve partizanske akcije na naselje so opravili borci Ruške čete v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. septembra 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala partizanska bolnišnica Jesen.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6899". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  4. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  5. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.