Šmartno na Pohorju
Šmartno na Pohorju Sveti Martin na Pohorju (do 1952) | |
|---|---|
 | |
  Šmartno na Pohorju Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°EKoordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Slovenska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 3,14 km2 |
| Nadm. višina | 774,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 177 |
| • Gostota | 56 preb,/km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2315 Šmartno na Pohorju |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Šmartno na Pohorju - Vas | |
| Lega | Občina Slovenska Bistrica |
| RKD št. | 6899 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 19. marec 2013 |
Šmartno na Pohorju je naselje in največja krajevna skupnost v Občini Slovenska Bistrica.
Šmartno na Pohorju je razloženo naselje s strnjenim jedrom na jugovzhodnem delu Pohorja ob lokalni cesti Slovenska Bistrica -Trije kralji- Osankarica. Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Martin na Pohorju,[3][4][5] to ime pa še vedno nosi župnija sv. Martina na Pohorju.
Arheologija[uredi | uredi kodo]
Rimljani so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju n. št. našli nahajališče marmorja in h kamnolomu pripeljali tuje delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina kamnosekov je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.
Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]
V jedru naselja stoji romanska cerkev sv. Martina, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Zgradba sodi med redke primerke cerkva s pravokotnim prezbiterijem iznad katerega se dviga korni zvonik, ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali ladjo in ji simetrično prizidali dve kapeli. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevsko emporo in prizidali zakristijo. Veliki oltar s kipoma sv. Petra in Pavla ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.
V župnišču hranijo baročno sliko sv. Florjana, na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska kostnica s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.
NOB[uredi | uredi kodo]
Prve partizanske akcije na naselje so opravili borci Ruške čete v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. septembra 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala partizanska bolnišnica Jesen.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Šmartno na Pohorju |
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6899". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
