Šmartno na Pohorju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šmartno na Pohorju

Sveti Martin na Pohorju (do 1952)
Šmartno na Pohorju.jpg
Šmartno na Pohorju se nahaja v Slovenija
Šmartno na Pohorju
Šmartno na Pohorju
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°E / 46.4446250; 15.5397583Koordinati: 46°26′40.65″N 15°32′23.13″E / 46.4446250°N 15.5397583°E / 46.4446250; 15.5397583
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSlovenska Bistrica
Površina
 • Skupno3,14 km2
Nadm. višina
774,5 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno177
 • Gostota56 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Šmartno na Pohorju - Vas
LegaObčina Slovenska Bistrica
RKD št.6899 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP19. marec 2013

Šmartno na Pohorju je naselje in največja krajevna skupnost v Občini Slovenska Bistrica.

Razloženo vaško naselje s strnjenim jedrom se nahaja na jugovzhodnem delu Pohorja, na podolgovatem hrbtu med dolinama potokov Devine in Velike Polskave, južno pod Hudejevim vrhom (841 mnm). Obcestno jedro naselja je ob lokalni cesti Slovenska Bistrica - Trije kralji - Osankarica, okrog župnijske cerkve sv. Martina,


Etimologija[uredi | uredi kodo]

Po zavetniku župnijske cerkve se je naselje do leta 1952 imenovalo Sveti Martin na Pohorju,[3][4][5] to ime pa še vedno nosi župnija sv. Martina na Pohorju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rimljani so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje, osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju po kr. odkrili sklade marmorja in h kamnolomu pripeljali delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina, od katere so ohranjeni ostanki nekaterih rimskih vil, je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.

NOB[uredi | uredi kodo]

Prve partizanske akcije na naselje so opravili borci Ruške čete v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. septembra 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala partizanska bolnišnica Jesen.

Umetnostni spomeniki[uredi | uredi kodo]

V jedru naselja stoji romanska župnijska cerkev sv. Martina, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Cerkev sodi med pri nas redke cerkvene stavbe s pravokotnim prezbiterijem iznad katerega se dviga korni zvonik, ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali ladjo in ji simetrično prizidali dve kapeli. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevsko emporo in prizidali zakristijo. Veliki oltar s kipoma sv. Petra in Pavla ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.

V župnišču hranijo baročno sliko sv. Florjana, na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska kostnica s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.


Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6899". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  4. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  5. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

Viri[uredi | uredi kodo]