Partizanska bolnišnica Jesen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Partizanska bolnišnica Jesen
Partizanska bolnišnica Jesen.jpg
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Geografski položaj v Sloveniji
Legapod cesto Šmartno na Pohorju-Trije kralji, blizu kmetije Lepe
Občina Slovenska Bistrica
Koordinati46°27′29.16″N 15°27′46.55″E / 46.4581000°N 15.4629306°E / 46.4581000; 15.4629306Koordinati: 46°27′29.16″N 15°27′46.55″E / 46.4581000°N 15.4629306°E / 46.4581000; 15.4629306
Zgrajeno1944
RKD št.7064 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP19. marec 2013

Patrizanska bolnišnica Jesen je edina obnovljena partizanska bolnišnica na vzhodnem Pohorju. Partizansko zdravstvo na Pohorju je povezano z zdravnikoma Ivanom Kopačem-Pavčkom in Hermanom Slokanom-Zmago.

Kompleks se nahaja na slovenjebistriškem Pohorju. Do nje se pride po lokalni cesti Šmartno na Pohorju - Trije Kralji - Osankarica. Nahaja se v bližini Lepejeve kmetije. Ključi za ogled se nahajajo na tej kmetiji.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bolnišnico so začeli graditi v drugi polovico oktobra 1944 (na jesen - po tem je dobila tudi svoje ime JESEN). Pri okoliških kmetih so dobili potrebno orodje, da so lahko začeli z delom. Novembra so imeli postavljeno že ogrodje za barake. Tramove so vezali s trtami, le izjemoma so uporabljaji lesene kline za zabijanje, da ne bi izdali svoje lokacije. V bližini niso sekali lesa, da ne bi spremenili okolja bodoče bolnišnice. Dokumenti omenjajo da je prve ranjence sprejela 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen saj so jih morali nositi na velikih razdaljah, za sabo pa zabrisati vse sledi, da jih sovražnik ne bi izsledil. V barakah so kurili samo ponoči, ker je čez dan bila nevarnost, da bi jih dim lahko izdal. V primerih večje nevarnosti, ko je bil sovraznik v bližini so za bolnišnico kuhali na Lepejevi kmetiji in od tam nosili hrano v bolnišnico. Prav tako je bila Olga Mušič lastnica Lepejeve kmetije zadolžena za obveščanje osebja, če so se v bližini pojavile sovražnikove enote.

V bolnišnici so ohranjeni dokumenti iz katerih je razvidno, da se je v njej zdravilo 25 ranjencev. Po izjavah zdravniške ekipe pa jih je bilo precej več. Konec maja 1945 so bolnišnico zapustili ranjenci in bili premeščeni v Mariborsko vojaško bolnišnico na Gosposvetski cesti.

Objekti[uredi | uredi kodo]

  • baraka za ranjence velikost 8 x 3 m, od tega je ambulanta 6 m2,
  • kuhinja 4,3 x 3,2 m,
  • razkuževalnica 3,14 x 2,4 m,
  • baraka za osebje bilnišnice 4 x 3,15 m,
  • majhna zemljanka za hrano,
  • dve leseni stranišči,
  • zemljanka za evakuacijo ranjencev, od bolnišnice oddaljena cca. 200 m

Graditelji bolnišnice[uredi | uredi kodo]

  • Jože Kalan - upravnik,
  • Ivan Strehar-Župan - sekretar,
  • Franc Kunc - vodja gradnje,
  • Jože Žibert - vojni referent,
  • Franc Urnaut - dezinfektor,
  • Jože Hrasnik - kamufler,
  • Oton Albreht - kurir,
  • Anton Somrek - intendant,
  • Anton Smogavec - intendant,
  • Marija Podstenšek - kuharica,
  • Ivan Krajnc - kuhar,
  • Jože Smogavec,
  • Jože Kresnik,
  • Franc Mušič,
  • Olga Mušič.

Medicinsko osebje bolnišnice[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7064". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Lojze Penič: Partizanska bolnišnica Jesen,
  • Ivan Strehar, Opis partizanske bolnišnice na Pohorju; Glasnik (Slovenska Bistrica) 22.7.1967,
  • Seznam osebja sektorja P 2, v arhivu Muzeja norodne osvoboditve v Mariboru (MNOM),
  • Milan Ževart, Po sledovih NOV v mariborskem okraju, Maribor 1962,
  • Zbornik Slovenke v NOV II-2.