Laporje, Slovenska Bistrica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Laporje
Laporje, Slovenska Bistrica is located in Slovenija
Laporje
Laporje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°20′49.89″N 15°35′34.24″E / 46.3471917°N 15.5928444°E / 46.3471917; 15.5928444Koordinati: 46°20′49.89″N 15°35′34.24″E / 46.3471917°N 15.5928444°E / 46.3471917; 15.5928444
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Slovenska Bistrica
Površina
 • Skupno 3,59 km2
Nadmorska višina 269,2 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 413
 • Gostota 120 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2318 Laporje, Slovenska Bistrica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino. Je osrednje naselje krajevne skupnosti, ki šteje 1.714 prebivalcev in obsega še naselja Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica in Žabljek.

Leta 1251 je Laporje prvič omenjeno v zgodovinskih virih.

Naravne in kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Osnovna šola[uredi | uredi kodo]

Sredi vasi stoji osnovna šola [1], ki nosi ime pedagoga Gustavu Šilihu in je bila zgrajena leta 1906, pouk v Laporju pa se je pričel že leta 1828. Ker stari prostori niso več zadostovali za pouk, so leta 2000 dogradili prizidek, ki omogoča kvalitetno delo otrokom v vrtcu, učencem in vsem zaposlenim. Je tudi središče kulturnega in športnega življenja.

Cerkev sv Filipa in Jakoba[uredi | uredi kodo]

Laporska cerkev na razglednici iz leta 1934

Cerkev sv. Filipa in Jakoba je osrednji kulturni spomenik v kraju. Kot župnija se prvič omenja leta 1395. Na južni strani cerkve je vzidan žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Marsu. Bogata je notranja oprema cerkve. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, več kipov pa je delo Jožefa Strauba. Sedanjo cerkev iz leta 1374 so prezidali 1907.

Senegačnikova cimprača[uredi | uredi kodo]

Ob cesti, ki vodi iz Laporja proti Poljčanam, stoji Senegačniko-va cimprača. Ohranila je značilno prvotno podobo, kjer so pod eno streho združeni bivalni in gospodarski prostori.

Kavklerjev klopotec[uredi | uredi kodo]

V Hošnici, v Kavklerjevem vinogradu, so domačini nekaj let zapored postavljali klopotec, ki je spadal med največje na Slovenskem.

Muzej starih šivilnih strojev[uredi | uredi kodo]

Na Križnem Vrhu 60 si lahko pri Babičevih ogledate zanimiv zasebni muzej starih šivalnih strojev. V zbirki jih je na ogled okrog osemdeset. nekateri izvirajo iz 19. stoletja.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Na področje krajevne skupnosti Laporje sega del mogočnega hrastovega - Dobovega gozda, ki je zavarovan kot poslednji ostanek hrastovih sestojev v vzhodni Sloveniji. Na desni strani ceste Slovenska Bistrica - Makole je območje, imenovano Gumle. Ime pove, da so tod gomile, ki verjetno izvirajo iz rimske dobe.

V leviču 13 je že umrli slovenski gledališki režiser Branko Gombač uredil pravcati mali muzej gledališča. Domačija z zanimivo, lepo ohranjeno fasado, je bila zbirališče slovenjebistriških gledališčnikov - amaterjev.

V Vrholah - v Kavklerjevi zidanici - so v času Malih Borštnikovih srečanj uredili spominsko sobo, posvečeno Josipu Vidmarju, znanemu slovenskemu publicistu in pisatelju. Na tem območju urejajo tudi del Haloške vinsko - turistične ceste.

Organizacije, društva in družine[uredi | uredi kodo]

  • Prostovoljno gasilsko društvo Laporje [2]
  • Lovska družina Laporje
  • Kultumo umetniško društvo Laporje
  • Aktiv kmečkih žena
  • KO Rdečega križa
  • KO Zveze borcev
  • Športna društva Laporje, Križni Vrh, Žabljek
  • Šahovsko društvo Laporje
  • Turistično društvo Laporje

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]