Gustav Šilih

Gustav Šilih
Rojstvo	31. julij 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) Velenje
Smrt	24. november 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (68 let) Maribor
Državljanstvo	Federativna ljudska republika Jugoslavija  Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	vojaško osebje, učitelj, otroški pisatelj, pisatelj, publicist

Gustav Šilih, slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik, * 31. julij 1893, Velenje, † 24. november 1961, Maribor.

Življenjepis

Šilih je leta 1912 maturiral na učiteljišču v Ljubljani. Nato se je strokovno izpopolnjeval na Dunaju, v Ženevi in Zagrebu, kjer je na Višji pedagoški šoli diplomiral iz pedagogike, psihologije in nemščine.

Pred vojno je poučeval v Preboldu. Med vojno je bil vpoklican v Avstro-Ogrsko vojsko, poslan na Soško fronto, kjer je bil ranjen, po vojni pa je kot Maistrov borec sodeloval v boju za severno mejo. Po letu 1918 je med drugim učil na trgovski šoli v Mariboru (1919 do 1927). Od leta 1928 do 1941 ter 1945 do 1952 pa je poučeval na mariborskem učiteljišču. Leta 1952 je v Mariboru ustanovil vzgojno posvetovalnico in jo vodil do 1961.

Šilihovo pedagoško pisanje obsega preko 300 bibliografskih enot, od tega več knjig. Nekatera od njegovih strokovnih del so prevedena v srbohrvaščino. Bil je ustanovitelj in predsednik Pedagoške centrale ter organizator pedagoških tečajev v Mariboru in urednik Roditeljskega lista ter Pedagoškega zbornika (1924 do 1932).

Po njem se imenuje Osnovna šola Gustava Šiliha v Borovi vasi in Velenju.

Literarno delo

Šilih je v mlajših letih pisal pesmi in krajšo mladinsko prozo: Nekoč je bilo jezero (1921), Beli dvor (1938) in odrsko delo Kaverna (uprizorjeno 1932).

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih dramatikov

Viri in literatura

• Šilih Gustav. Enciklopedija Slovenije, 13.
• France Dobrovoljc. Šilih, Gustav. SBL.
• Miran Hladnik. Šilihov mladinski roman Beli dvor. Gustav Šilih. Beli dvor. Velenje: Pozoj; Ljubljana: Karantanija, 1997 (Zbirka Lastovka: Najlepše zgodbe sveta). 441–56.