Boj za severno mejo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Boj za severno mejo
Del posledic prve svetovne vojne
Datum 1. november 1918 - 1919
Prizorišče Koroška, Štajerska in Prekmurje
Udeleženci
Zastava {{{alias2}}} Država SHS
  • Maistrovi borci

Po združitvi 1. decembra:
Zastava Kraljevine Jugoslavije Kraljevina SHS

Po premirju 13. februarja:
Zastava Kraljevine Jugoslavije Vojska Kraljevine Jugoslavije

Zastava Avstrije Republika nemška Avstrija
Poveljniki
Zastava Kraljevine Jugoslavije Rudolf Maister

Zastava Kraljevine Jugoslavije Franjo Malgaj 
Zastava Kraljevine Jugoslavije Alfred Lavrič
Zastava Kraljevine Jugoslavije Rudolf Knez
Po aprilskem avstrijskem protinapadu tudi:
Zastava Kraljevine Jugoslavije Vladimir Uzorinac
Zastava Kraljevine Jugoslavije Ljubomir Marić
Zastava Kraljevine Jugoslavije Dobrosav Milenkov
Zastava Kraljevine Jugoslavije Sava Tripkov[1]

Zastava Avstrije Arthur Lemisch

Zastava Avstrije Ludwig Hülgerth
Zastava Avstrije Hans Steinacher

Moč
4000 borcev
200 častnikov
150 srbskih prostovoljcev
neznana
Žrtve
150 padlih 200-270 padlih
800 ranjenih

Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).

Maistrovi borci leta 1919.

V prizadevanju za uresničitev programa Zedinjene Slovenije v okviru Države SHS in pozneje Kraljevine SHS so se Slovenci že ob razpadu začeli bojevati za določitev severne meje po narodnostni meji. V boju za severno mejo na Koroškem so sodelovali slovenski prostovoljci pod poveljnikoma Antonom Lavričem in Franjem Malgajem ter vojaki generala Maistra, pozneje tudi vojaki (večinoma Slovenci) redne jugoslovanske vojske. Maja in junija 1919 so zasedli vso slovensko Koroško, toda pariška mirovna konferenca se je odločila za izvedbo plebiscita na ozemlju severno od Karavank. Koroški plebiscit je bil izveden 10. oktobra 1920 in po njem je v skladu z določili senžermenske mirovne pogodbe plebiscitno ozemlje s koroškimi Slovenci pripadlo Avstriji. Na Štajerskem je general Maister obranil slovenski del Štajerske in dosegel mejo na Kobanskem in Muri; v Avstriji so ostali Slovenci na območju Radgone.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]