Spodnja Polskava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Spodnja Polskava
Spodnja Polskava is located in Slovenija
Spodnja Polskava
Spodnja Polskava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°24′51.05″N 15°38′2.03″E / 46.4141806°N 15.6338972°E / 46.4141806; 15.6338972Koordinati: 46°24′51.05″N 15°38′2.03″E / 46.4141806°N 15.6338972°E / 46.4141806; 15.6338972
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Slovenska Bistrica
Površina
 • Skupno 8,54 km2
Nadmorska višina 266 m
Prebivalstvo (2015)[1]
 • Skupno 937
 • Gostota 110 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2331 Pragersko
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Spodnja Polskava - Vas
Lokacija Občina Slovenska Bistrica
RKD št. 681 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 19. marec 2013

Spodnja Polskava je naselje v Občini Slovenska Bistrica, ki stoji v nižinski in ravninski pokrajini blizu Pohorja in Boča.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Neposredna bližina naselja je bila poseljena že v neolitiku, o čemer pričajo številne arheološke najdbe. V času Rimljanov je tod tekla cesta med Celjem in Ptujem, obstaja pa tudi možnost o stalni poselitvi v manjšem obsegu. Slovani so se v polskavski svet začeli naseljevati v zadnji tretjini 6. stoletja. Ime Polskava je prvič omenjeno 1164 in izvira iz imena bližnjega potoka, ki je v spodnjem toku tekel polzeče počasi (polzeče - Pulzka - Polskava). Takrat je bil lastnik majhne vasi Dolnje Polskave Riher I. Polskavski, njegov naslednik pa je 1249 dosegel samostojnost polskavske župnije s cerkvijo, posvečeno svetemu Štefanu. Proti koncu 15. stoletja so na Polskavsko prvič vdrli Turki. V enem od teh pustošenj so se domačini s pomočjo Bistričanov uspešno obranili. Okoli leta 1570 je bil zgrajen dvorec Frajštajn. Leta 1887 je bilo ustanovljeno spodnjepolskavsko prostovoljno gasilsko društvo.[3]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Cerkev sv. Štefana
  • Dvorec Frajštajn
  • Gasilski dom

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2015". Statistični urad Republike Slovenije. 5. junij 2015. Pridobljeno dne 16. marca 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 681". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Pajtler, Franc (1999). 750 let župnije sveti Štefan na Spodnji Polskavi. Spodnja Polskava: Župnijski urad. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]