Župnija Spodnja Polskava

Župnija Spodnja Polskava
Država	Slovenija
Sedež	Spodnja Polskava
Ustanovitev	1249
Uprava
Nadškofija	Nadškofija Maribor
Vodstvo
Nadškof	Alojzij Cvikl
Župnik	oskrbovana iz župnije Zgornja Polskava

Župnija Spodnja Polskava je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Zgodovina

Prvo cerkev na robu vasi Dolnja Polskava naj bi dal zgraditi Riher II. Polskavski in je bila 27. oktobra 1249 priznana kot samostojna župnijska cerkev. Leta 1323 se v zgodovinskih virih prvič omenja, da je župnijska cerkev posvečena sv. Štefanu. Domneva se, da je bila bila tedanja cerkev skupaj z vasjo uničena v turških vpadih leta 1532. Sedanja župnijska cerkev je iz leta 1680.

Sakralni objekti

	slika	cerkev	kraj / naselje
1.		cerkev sv. Štefana župnijska cerkev	Spodnja Polskava
2.		cerkev Marijinega brezmadežnega srca podružnica	Pragersko

Zvonovi župnijske cerkve

V zvoniku župnijske cerkve je ohranjen zvon iz leta 1532, ki ga uvrščajo med najstarejše zvonove na slovenskem, ko so župljani po turških vpadih ponovno zgradili župnijsko cerkev sv. Štefana in poskrbeli tudi za zvonik. Na njem je podoba Kristusa na križu in napis, da ga je vlil Hans During. V premeru meri 98 cm in tehta 669 kg.

V letu 1680, ko je bila zgrajena sedanja župnijska cerkev, sta se historičnemu zvonu pridružila še dva manjša zvonova. Zgodovinski viri kasneje omenjajo še manjši zvonček, ki je bil vlit leta 1756. Ob koncu 19. stoletja je tako imela cerkev pet zvonov, največjega s premerom 126 cm in težo 1100 kg, ki sta ga krasili podobi sv. Jožefa in sv. Štefana, zgodovinskega iz leta 1532, preostali trije zvonovi so imeli podobe sv. Katarine, device Marije, Loretske Marije in Marije Pomagaj. Razen najstarejšega so vse ostale iz zvonika sneli in za vojne potrebe v razrez odpeljali med prvo svetovno vojno. Leta 1924 so v zvonik, kot začasno rešitev, namestili dva nova, vendar jeklena zvonova.

Prenova zvonika in zvonov

V letu 2025 so v župniji pristopili k obnovi zvonika župnijske cerkve, odstranili so zvonove, obnovila se je konstrukcija, novi so stopnišče in podi, zaradi dotrajanosti dosedanje se je namestila nova stolpna ura. Pred ponovno namestitvijo zvonov se je uredila elektrifikacija, novi so jarmi in vezi zvonov, vključno z osmi. Izvedena je bila tudi avtomatika in zagon zvonenja. Zgodovinskemu, sedaj prenovljenemu zvonu, sta se pridružila dva večja, oba vlita v zvonarni Royal Eijsbouts v Astnu na Nizozemskem. Prvi ima premer 137,6 cm in težo 1534 kg ter poje v tonu D1. Na njem je podoba Antona Martina Slomška in napis: Po milosti Božji in daru vseh nas, Slomšku prepeval bo mili moj glas.
Drugi, malo manjši, ima premer 104 cm in težo 730 kg, poje pa v tonu G1. Na njem je podoba sv. Družine in napis Razprosti se, mili glas, nad družino, dom in našo vas - Sveta družina, varuj naš rod.

Zvonovi podružnične cerkve na Pragerskem

Podružnična cerkev Marijinega brezmadežnega srca, zgrajena po načrtih arhitekta prof. dr. Jožeta Marinka in posvečena leta 2003, je tega leta dobila štiri zvonove, ki so bili vliti v zvonarni Grassmayr v Innsbucku v Avstriji:

• zvon Srca Jezusovega (312 kg),
• zvon Srca Marijinega (185 kg),
• zvon Svete družine (135 kg),
• zvon Blaženega Antona Martina Slomška (80 kg).

Viri

• Kovačič Fran (1906). Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji. Bogoslovno učilišče, Maribor. COBISS 37305089.
• Ambrožič, Matjaž (1993). Zvonarstvo na Slovenskem. Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. COBISS 1089069.

Glej tudi

• seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji