Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg
| Cerkev sv. Ignacija Lojolskega | |
|---|---|
| 46°34′1″N 15°20′13″E / 46.56694°N 15.33694°E | |
| Kraj | Rdeči Breg |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Ignacij Lojolski |
| Stranski oltarji | 2 |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev romarska cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Slog | barok |
| Začetek gradnje | 1759 |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 22,05 m |
| Širina | 7,05 m |
| Višina | 11 m[1] |
| Št. zvonikov | 1 |
| Materiali | kamen |
| Zvonovi | 1 |
| Uprava | |
| Župnija | Lovrenc na Pohorju |
| Dekanija | Maribor |
| Naddekanat | Mariborski naddekanat |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
Rdeči Breg - Cerkev sv. Ignacija | |
| Lega | Občina Podvelka |
| RKD št. | 3120 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 16. september 1995 |
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega na Rdečem Bregu (Občina Podvelka) je podružnična cerkev Župnije Lovrenc na Pohorju ter znana romarska cerkev.
Je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju Družbe Jezusove. Pred koncem 1. svetovne vojne, ko je Gorica pripadla Kraljevini Italiji, je k slovenskim deželam sodila še cerkev sv. Ignacija Lojolskega v Gorici.
Cerkev se nahaja na prostorni jasi, na nadmorski višini 887 m.n.m.,[3] nedaleč od Hlebovega vrha (913 m.n.m.), najvišje okoliške točke. V neposredni bližini se nahajata še dve leseni, delno zidani stavbi, ki sta prav tako kot cerkev razglašeni za kulturna spomenika lokalnega pomena.[4]
Učna pot Rdeči Breg
[uredi | uredi kodo]Pri cerkvi se začenja 6 kilometrov dolga Učna pot Rdeči Breg, ki poteka po celotnem grebenu in vodi mimo Hlebovega vodnjaka, enega najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji (880 m.n.m.).[5][6]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Poznavalci postavljajo začetek zidave v leto 1759. Graditelji so verjetno načrtovali zidan zvonik, vendar sta jih čas in pomanjkanje sredstev prehitela. Gradnja je namreč potekala malo pred reformami cesarja Jožefa II., ki je bil znan nasprotnik romanj. Verjetno so v njegovem času preprečili zidavo cerkve, podobno kot je bil tudi ukinjen jezuitski red.[7] V zadnjih letih poteka obsežna obnova cerkve, v okviru katere je bila narejena drenaža ter zamenjana stara skodlasta strešna kritina.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Cerkev ima prostorno ladjo, polkrožno zaključen prezbiterij, zakristijo, prizidano na južni strani, ter nizek lesen s pločevino obit zvonik s čebulasto streho. Obokano svetišče je svetlo in ustvarja značilno veselo baročno občutje. V prezbiteriju je banjasti svod okrašen s freskami angelov in z velikim kronogramom IHS, ki je sicer zelo značilen za jezuitski red.[7]
Oprema
[uredi | uredi kodo]Notranjost cerkve vsebuje tri oltarje. Glavni oltar je izdelal Jožef Straub v Mariboru in vsebuje sliko Zamaknjenje sv. Ignacija v nebeško slavo. Ta je bila narejena posebej za to cerkev. Oltar pa so po izročilu prinesli iz ukinjenega Frančiškanskega samostana v Ormožu. To potrjuje tudi dejstvo, da so v vseh dvanajstih medaljonih na oltarju upodobljeni izključno frančiškanski svetniki in svetnice. Poleg tega je v zaključku oltarja tudi frančiškanski simbol – prekrižani roki Jezusa in svetega Frančiška Asiškega. Stranska oltarja sta bolj skromna in tudi kipi kažejo manjšo umetniško vrednost.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezoškofije za leto 1937, Škofijska pisarna, Maribor 1937, stran 89.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3120«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Atlas okolja
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27153«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Hiking-biking.net Arhivirano 2013-07-23 na Wayback Machine..
- ↑ Helios.si Arhivirano 2013-11-03 na Wayback Machine..
- 1 2 3 Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina, Ljubljana. str. 401. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3.