Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega
Portret
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega se nahaja v Slovenija
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega
46°34′1″N 15°20′13″E / 46.56694°N 15.33694°E / 46.56694; 15.33694Koordinati: 46°34′1″N 15°20′13″E / 46.56694°N 15.33694°E / 46.56694; 15.33694
KrajRdeči Breg
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijIgnacij Lojolski
Stranski oltarji2
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
romarska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Slogbarok
Začetek gradnje1759
Lastnosti
Dolžina22,05 m
Širina7,05 m
Višina11 m[1]
Št. zvonikov1
Materialikamen
Zvonovi1
Uprava
ŽupnijaLovrenc na Pohorju
DekanijaMaribor
NaddekanatMariborski naddekanat
NadškofijaMaribor
MetropolijaMaribor
Rdeči Breg - Cerkev sv. Ignacija
LegaObčina Podvelka
RKD št.3120 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP16. september 1995

Cerkev sv. Ignacija Lojolskega na Rdečem Bregu (Občina Podvelka) je podružnična cerkev Župnije Lovrenc na Pohorju ter znana romarska cerkev. Je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju Družbe Jezusove. Nahaja se na prostorni jasi na nadmorski višini 887 metrov[3], nedaleč stran od Hlebovega vrha (913 metrov), najvišje okoliške točke. V neposredni bližini se nahajata še dve leseni, delno zidani stavbi, ki sta prav tako kot cerkev razglašeni za Kulturni spomenik lokalnega pomena.[4] Pri cerkvi se prične 6 kilometrov dolga Učna pot Rdeči Breg, ki poteka po celotnem grebenu in pelje mimo Hlebovega vodnjaka, enega najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji (880 metrov).[5][6] V zadnjih letih poteka obsežna obnova cerkve, v okviru katere je bila narejena drenaža ter zamenjana stara skodlasta strešna kritina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oltarna slika svetega Ignacija

Poznavalci postavljajo začetek zidave v leto 1759. Cerkev ima prostorno ladjo, polkrožno zaključen prezbiterij, zakristijo, prizidano na južni strani, ter nizek lesen s pločevino obit zvonik s čebulasto streho. Graditelji so verjetno načrtovali zidan zvonik, a sta jih čas in pomanjkanje sredstev prehitela. Gradnja je namreč potekala malo pred reformami cesarja Jožefa II., ki je bil znan nasprotnik romanj. Verjetno so v njegovem času preprečili zidavo cerkve, podobno kot je bil tudi ukinjen jezuitski red.

Notranjost cerkve vsebuje tri oltarje. Glavni oltar je izdelal Jožef Straub v Mariboru in vsebuje sliko Zamaknjenje sv. Ignacija v nebeško slavo. Ta je bila narejena posebej za to cerkev. Oltar pa so po izročilu prinesli iz ukinjenega Frančiškanskega samostana v Ormožu. To potrjuje tudi dejstvo, da so v vseh dvanajstih medaljonih na oltarju upodobljeni izključno frančiškanski svetniki in svetnice. Poleg tega je v zaključku oltarja tudi frančiškanski simbol – prekrižani roki Jezusa in svetega Frančiška Asiškega. Stranska oltarja sta bolj skromna in tudi kipi kažejo manjšo umetniško vrednost. Obokano svetišče je svetlo in ustvarja značilno veselo baročno občutje. V prezbiteriju je banjasti svod okrašen s freskami angelov in z velikim kronogramom IHS, ki je sicer zelo značilen za jezuitski red.[7]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezoškofije za leto 1937, Škofijska pisarna, Maribor 1937, stran 89.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3120". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Atlas okolja.
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27153". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  5. Hiking-biking.net.
  6. Helios.si.
  7. Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina, Ljubljana. str. 401. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]