Župnija Cirkovce
| Župnija Cirkovce | |
|---|---|
 | |
  Geografska lega sedeža | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Cirkovce 55 2326 Cirkovce |
| Župnijska cerkev | cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce |
| Posvetitev | Marijino vnebovzetje |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 1683 (vikariat), 1711 (samostojna župnija)[1][2] |
| Izločena iz župnije | Slivnica pri Mariboru |
| Uprava | |
| Dekanija | Dravsko polje |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
| Vodstvo [ uredi ] | |
| Nadškof | Alojzij Cvikl |
| Dekan | Alojz Petrič |
| Župnik | Janko Strašek |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-cirkovce.si |
| Profil | facebook.com |
| Vizitka | nadskofija-maribor.si |
Župnija Cirkovce je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Dravsko polje Mariborskega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Znotraj pražupnije Slivnica je vikariat leta 1683 ustanovil studeniški samostan, samostojna župnija je nastala leta 1711.[2]
Pred sedanjo cerkvijo Marijinega vnebovzetja je stala na istem mestu veliko manjša baročna kapela, ki je bila podružnica pražupnije Slivnica. Ker je bilo vernikov vedno več, so jo nekajkrat povečali, z dozidavo stranskih kapel, vendar je bila še vedno premajhna. Na pobudo župnika Franca Černenšeka so se župljani odločili za gradnjo nove cerkvene stavbe. Staro cerkev so podrli, ohranili so le zvonik, ki so ga pozneje povišali za 10 metrov.
Prvi načrt za novo cerkev je napravil zidarski mojster Ferdinand Gologranc, ki ga je dopolnil in potrdil graški arhitekt H. Pascher. 11. aprila 1904 so začeli z izkopi temeljev in z gradnjo tako hitro napredovali, da je še isto leto jeseni bila cerkev pod streho. 24. novembra 1904 jo je dekan blagoslovil in čez zimo so že imeli v njej bogoslužje. Župnik Franc Černenšek je bil kmalu zatem prestavljen za dekana v Videm ob Savi in njegov naslednik, Anton Ravšl, je z deli nadaljeval. Iz prejšnje cerkve so ohranili samo prižnico in jo namestili v novo svetišče.
Ko je bila cerkev končana, so takoj pričeli z gradnjo novega župnišča, pri kateri sta se še posebej izkazala dobrotnika Helena Doberšek in Janez Frangež. Posvetitev cerkve je 8. septembra 1910 opravil takratni mariborski knezoškof dr. Mihael Napotnik.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| slika | cerkev | kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
cerkev Marijinega vnebovzetja župnijska cerkev |
Cirkovce |
| 2. | |
cerkev sv. Antona Padovanskega podružnica |
Mihovce |
| 3. |  |
cerkev Marije Pomočnice podružnica |
Starošince |
Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Opis Lavantinske škofije iz leta 1790[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Matricula Online« (v angleščini). Pridobljeno 15. januarja 2026.
- 1 2 »Zgodovinski imenik župnij« (PDF). 25. oktober 2018.
- ↑ »Liljana Urlep: Opisa Lavantinske škofije iz leta 1702 in 1790« (PDF) (v nemščini). 2024. Pridobljeno 15. januarja 2026.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |