Župnija Črneče
| Župnija Črneče | |
|---|---|
 Župnišče v Črnečah | |
  Geografska lega sedeža | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Črneče 170 2370 Dravograd |
| Župnijska cerkev | cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče |
| Posvetitev | Sveti Andrej Sveti Jakob (sozavetnik) |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 1891[1][2] |
| Prva omemba | Pražupnija Pliberk |
| Uprava | |
| Dekanija | Dravograd - Mežiška dolina |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
| Vodstvo | |
| Nadškof | Alojzij Cvikl |
| Župnik | Pastoralna zveza župnij Dravograd |
| Duhovni pomočnik | Franc Kraner[3] |
| Splet | |
| Uradna stran | jagnje.si/zupnija-crnece |
| Profil | facebook.com |
| Vizitka | nadskofija-maribor.si |
Župnija Črneče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravograd-Mežiška dolina Koroškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica pražupnije v Pliberku, pozneje pa Župnije Libeliče,[4] vse do leta 1768, ko je bil ustanovljen beneficij.[2] Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta 1811 je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,[1] leta 1891 pa je bila ustanovljena samostojna župnija.[1]
Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta 1340, kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v gotskem slogu, s petosminskim prezbiterijem z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča kronogram nad glavnimi vrati pod zvonikom.
Pastoralna zveza župnij Dravograd
[uredi | uredi kodo]Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, Dravograd, Libeliče, Ojstrica, Šentjanž ter Sveti Peter na Kronski gori.[5]
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| Slika | Cerkev | Kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
cerkev sv. Andreja in Jakoba župnijska cerkev |
Črneče |
| 2. |  |
cerkev sv. Križa podružnica |
Dobrova pri Dravogradu |
Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Skitek 2017, str. 18.
- 1 2 Skitek 2017, str. 69.
- ↑ »Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec«. Pridobljeno 14. maja 2026.
- ↑ Höfler 2016, str. 137.
- ↑ »Pastoralna zveza župnij Dravograd«. Pridobljeno 14. maja 2026.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
- Skitek, Vinko (2017). Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina. Zgodovinsko društvo za Koroško. COBISS 94492161. ISBN 978-961-288-445-1.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna spletna stran Arhivirano 2007-09-29 na Wayback Machine.
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |