Dobrova pri Dravogradu
Jump to navigation
Jump to search
Dobrova pri Dravogradu | |
|---|---|
  Dobrova pri Dravogradu Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°34′37.17″N 15°0′51.72″E / 46.5769917°N 15.0143667°EKoordinati: 46°34′37.17″N 15°0′51.72″E / 46.5769917°N 15.0143667°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Koroška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Koroška (pokrajina) |
| Občina | Dravograd |
| Površina | |
| • Skupno | 1,72 km2 |
| Nadm. višina | 409,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 169 |
| • Gostota | 98 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2370 Dravograd |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Dobrova pri Dravogradu je naselje v Občini Dravograd. Naselje na planoti nad reko Dravo in Mežo se je sprva imenovalo Dobrava, na starih nemških zemljevidih tudi Dobrawa ali Dobraua, v obdobju med 1970 in 1980 pa je zaradi administrativne napake postalo Dobrova. Domačini še danes uporabljajo ime Dobrava in ne Dobrova.
Dravit[uredi | uredi kodo]
Na Dobrovi pri Dravogradu je leta 1883 avstrijski znanstvenik Tschermak odkril takrat še nepoznani mineral rjave barve iz skupine turmalinov. Poimenoval ga je dravit, po Dravi. Klasično nahajališče tega redkega minerala je precej izropano in se nahaja na pobočju nad naseljem. Večina pobranih kristalov se nahaja izven Slovenije[2].
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dobrova pri dravogradu-nahajališče dravita), Ljubljana, 1988
