Črneče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črneče
Črneče is located in Slovenija
Črneče
Črneče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°35′6.32″N 15°0′15.09″E / 46.5850889°N 15.0041917°E / 46.5850889; 15.0041917Koordinati: 46°35′6.32″N 15°0′15.09″E / 46.5850889°N 15.0041917°E / 46.5850889; 15.0041917
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Koroška regija
Tradicionalna pokrajina Koroška (pokrajina)
Občina Dravograd
Površina
 • Skupno 2,35 km2
Nadmorska višina 350,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 647
 • Gostota 280 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2370 Dravograd
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Črneče - Vas
Lokacija Občina Dravograd
RKD št. 7380 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 2.9.1997

Črneče so naselje na desnem bregu reke Drave v Občini Dravograd na slovenskem Koroškem. Vaška cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in je bila pozneje nekajkrat prezidana. [3]

Nasproti cerkve stoji Dvorec Črneče, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1408. Leta leta 1432 se dvorec omenja z imenom Tscherberg. V drugi polovici 17. stoletja je bil dvorec v posesti Adama Seyfrida Waldnerja. Leta 1937 je dvorec prešel v last nun iz Slovenske Bistrice. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran, v njem so uredili prosvetno dvorano in stanovanja. [4] [5]

Črneško jezero (tudi Dravograjsko jezero)[6]:75-76[7] je akumulacijsko jezero nad hidroelektrarno Dravograd. Je pomembno naravovarstveno območje vključeno v Naturo 2000. Izjemno pester naravni habitat je predvsem v Črneškem zalivu na vzhodni strani Črneč, ki vključuje stranske rokave reke Drave, ki oblivajo s trstičjem porasle otoke. Na tem področju so našteli več kot 150 vrst ptic in 160 rastlinskih vrst. Tu imajo postanek številne price selivke. Običajne ptičje vrste na območju so laboda grbec, siva čaplja, velika bela čaplja, liska, bičja trsnica, rakar, zelenonoga tukalica, čopasti ponirek. Po letu 2000 so se na območju naselili bobri.

[8] [6] [7]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7380". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2936". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  4. ^ Mira Časar, Tomo Jeseničnik (2016). Gradovi Mislinjske doline (PDF). Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-07-03. Pridobljeno dne 2017-07-03. 
  5. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7386". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  6. ^ 6,0 6,1 Saša Vochl (2008). "Bober (Castor Fiber L.) v nižinskih poplavnih gozdovih Slovenije" [Beaver (Castor Fiber L.) in the lowland riparian forest of Slovenia] (PDF). Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. str. 75–76,91–96. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-07-19. Pridobljeno dne 2017-07-19. 
  7. ^ 7,0 7,1 Walter Poltnig, Uroš Herlec. "Geološko-naravovarstvene strokovn podlage geoparka Karavanke" [Geological-environmental expert bases of the geological park Karavanke] (PDF). str. 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-07-19. Pridobljeno dne 2017-07-19. 
  8. ^ "Dravograjsko jezero". Osrednja in območne enote. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-07-19. Pridobljeno dne 2017-07-19. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]