Črneče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Črneče
Dravograd Castle 01.JPG
Črneče se nahaja v Slovenija
Črneče
Črneče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°35′6.32″N 15°0′15.09″E / 46.5850889°N 15.0041917°E / 46.5850889; 15.0041917Koordinati: 46°35′6.32″N 15°0′15.09″E / 46.5850889°N 15.0041917°E / 46.5850889; 15.0041917
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaKoroška regija
Tradicionalna pokrajinaKoroška (pokrajina)
ObčinaDravograd
Površina
 • Skupno2,35 km2
Nadm. višina
350,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno648
 • Gostota280 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Črneče - Vas
LegaObčina Dravograd
RKD št.7380 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP2.9.1997

Črneče so naselje na desnem bregu reke Drave v Občini Dravograd na slovenskem Koroškem.

Vaška cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in je bila pozneje nekajkrat prezidana. [3]

Nasproti cerkve stoji Dvorec Črneče, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1408. Leta leta 1432 se dvorec omenja z imenom Tscherberg. V drugi polovici 17. stoletja je bil dvorec v posesti Adama Seyfrida Waldnerja. Leta 1937 je dvorec prešel v last nun iz Slovenske Bistrice. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran, v njem so uredili prosvetno dvorano in stanovanja. [4] [5]

Črneško jezero (tudi Dravograjsko jezero)[6]:75-76[7] je akumulacijsko jezero nad hidroelektrarno Dravograd. Je pomembno naravovarstveno območje vključeno v Naturo 2000. Izjemno pester naravni habitat je predvsem v Črneškem zalivu na vzhodni strani Črneč, ki vključuje stranske rokave reke Drave, ki oblivajo s trstičjem porasle otoke. Na tem področju so našteli več kot 150 vrst ptic in 160 rastlinskih vrst. Tu imajo postanek številne ptice selivke. Običajne ptičje vrste na območju so laboda grbec, siva čaplja, velika bela čaplja, liska, bičja trsnica, rakar, zelenonoga tukalica, čopasti ponirek. Po letu 2000 so se na območju naselili bobri.

[8] [6] [7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7380". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2936". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  4. Mira Časar, Tomo Jeseničnik (2016). Gradovi Mislinjske doline (PDF). Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-07-03. Pridobljeno dne 2017-07-03.
  5. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7386". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  6. 6,0 6,1 Saša Vochl (2008). "Bober (Castor Fiber L.) v nižinskih poplavnih gozdovih Slovenije" [Beaver (Castor Fiber L.) in the lowland riparian forest of Slovenia] (PDF). Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. str. 75–76, 91–96. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-07-19. Pridobljeno dne 2017-07-19.
  7. 7,0 7,1 Walter Poltnig, Uroš Herlec. "Geološko-naravovarstvene strokovn podlage geoparka Karavanke" [Geological-environmental expert bases of the geological park Karavanke] (PDF). str. 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2017-07-19. Pridobljeno dne 2017-07-19.CS1 vzdrževanje: Uporaba authors parametra (link)
  8. "Dravograjsko jezero". Osrednja in območne enote. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-07-19. Pridobljeno dne 2017-07-19.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]